36 držav, tudi Slovenija, potrdilo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino

Skupaj 36 držav, med njimi 34 članic Sveta Evrope, ki mu pripada tudi Slovenija, ter Avstralija, Kostarika in Evropska unija kot institucija, je danes izrazilo namero, da se pridružijo posebnemu sodišču za pregon zločina agresije proti Ukrajini, katerega sedež bo v nizozemskem Haagu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupna zaveza je bila formalizirana med današnjim letnim zasedanjem zunanjih ministrov članic Sveta Evrope v moldavski prestolnici Kišinjov, ki se ga je iz Slovenije udeležila tudi odhajajoča zunanja ministrica Tanja Fajon.

Ministri so potrdili resolucijo, ki postavlja temelje za ustanovitev usmerjevalnega odbora prihodnjega posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini - določa strukturo in funkcije odbora, ki bo nadzoroval sodišče. Naloga odbora bo med drugim sprejetje letnega proračuna, notranjih pravil ter izvolitev sodnikov in tožilcev, poroča evropski medijski portal Euronews.

Fajon je sprejetje resolucije označila za pomemben korak in na zasedanju izrazila nadaljnja močno podporo Slovenije Ukrajini, tudi pri vzpostavljanju ključnih mehanizmov odgovornosti.

"Danes smo naredili velik korak naprej pri ustanovitvi posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini. S tem pošiljamo jasno sporočilo - spoštovanje mednarodnega prava ni izbira, ampak nujnost in naša skupna odgovornost," je poudarila ministrica, ob tem pa spomnila, da je bila Slovenija med prvimi državami, ki so se pridružile pobudi za ustanovitev sodišča.

"Čas, ko bo Rusija odgovarjala za svojo agresijo, se hitro bliža," je danes dejal generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset. "Posebno sodišče predstavlja pravičnost in upanje. Zdaj je treba ukrepati, da bi sledili političnim zavezam z zagotovitvijo delovanja in financiranja sodišča," je dodal v izjavi.

Andrij Sibiha: "Trenutek, po katerem ni več poti nazaj"

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je dejal, da ta korak pomeni "trenutek, po katerem ni več poti nazaj", in dodal, da je posebno sodišče zdaj postalo "pravna resničnost".

Berset in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta junija lani podpisala sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini. Njegovo vzpostavitev je pred tem maja v ukrajinskem Lvovu s posebno izjavo podprla mednarodna koalicija okoli 40 držav, med njimi Slovenija.

Sodišče, ki bo delovalo v okviru Sveta Evrope, bo pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje političnim in vojaškim voditeljem Rusije, ki je februarja 2022 sprožila agresijo na Ukrajino.

Rusija, ki je bila zaradi invazije na Ukrajino izključena iz 46-članskega Sveta Evrope, je takrat sporočila, da odločitev posebnega sodišča za zločine agresije proti Ukrajini ne bo upoštevala.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu je sicer že izdalo nalog za prijetje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi deportacij ukrajinskih otrok in štirih najvišjih ruskih poveljnikov zaradi napadov na civiliste. Vendar pa ICC nima pristojnosti za pregon Rusije zaradi odločitve o začetku agresije proti Ukrajini.

Dvanajst držav članic Sveta Evrope, vključno s članicami EU Madžarsko, Slovaško, Bolgarijo in Malto, se po poročanju AFP še ni pridružilo sporazumu o vzpostavitvi posebnega sodišča. Seznam držav, ki ga še niso podpisale, vključuje tudi štiri države Zahodnega Balkana - Srbijo, BiH, Severno Makedonijo in Albanijo, ter Armenijo, Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo.