
Satelitski posnetki razkrivajo popolno uničenje v krajih na jugu Libanona, ki jih Izrael kljub premirju še naprej napada. Po zgledu iz Gaze je Izrael tudi v Libanonu določil "rumeno črto", ki od preostanka države ločuje 55 mest in vasi, od koder so prebivalce pregnali z domov.
Drugega marca, dva dni po tem, ko sta Izrael in ZDA napadla Iran ter začela vojno, je Hezbolah izstrelil rakete na Izrael. Izrael je operacijo za uničenje Hezbolaha hitro spremenil v misijo s ciljem, da velik del južnega Libanona zravna z zemljo, v analizi piše CNN.
Medtem ko so izraelska vojaška letala izvajala zračne napade po državi, so vojaki na jugu zavzemali dodatno ozemlje. Kopenske operacije so začele dobivati podobo tistih v Gazi: buldožerji so rušili stavbe, eksplozije pa so cele vasi zravnale z zemljo.
Te kopenske operacije so se nadaljevale tudi po tem, ko je bil prejšnji teden med Izraelom in Libanonom sklenjen dogovor o premirju.
Pri CNN so pregledali satelitske posnetke, ki razkrivajo obseg uničenja.
Na stotine stavb – večinoma domov – je bilo ali popolnoma porušenih ali pa tako uničenih, da niso več primerne za bivanje.
Satelitski posnetki in videoposnetki, ki so nastali po razglasitvi premirja 16. aprila, kažejo, da Izrael z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje rušenje. Jasno so vidni bagri in oklepna vozila.
Organizacije za človekove pravice so opozorile, da izraelska vojaška ofenziva uporablja enake taktike kot v Gazi – od intenzivnih napadov na ključno infrastrukturo in zdravstvene ustanove do tarčnega ubijanja novinarjev in psihološkega vojskovanja.

Izraelski uradniki so predstavili načrte za dolgoročno "varnostno območje" ob meji, premier Benjamin Netanjahu pa je napovedal, da bo izraelska vojska zavzela položaje 10 kilometrov globoko v Libanon.
Libanon "po modelu Rafe"
Visoki predstavniki izraelske vlade so jasno povedali, kaj to pomeni. Obrambni minister Izrael Kac je obljubil, da bodo uničili vse domove v vaseh blizu meje, in to poimenoval "model Rafe in Bejt Hanuna".
Rafa in Bejt Hanun sta mesti na južnem oziroma severnem koncu Gaze, ki so ju izraelske sile v zadnjih dveh letih in pol opustošile.
Po razglasitvi premirja prejšnji teden je Kac še zaostril stališče in dejal, da se bo "uničevanje hiš v libanonskih vaseh ob stični črti" nadaljevalo, pri čemer je stanovanjske objekte označil za "teroristične postojanke".
Izraelska vojska pravi, da cilja infrastrukturo Hezbolaha po vsej državi v odgovor na tisoče raket, brezpilotnih letalnikov in protitankovskih izstrelkov, ki so iz Libanona poleteli proti Izraelu od leta 2023.
Po besedah predstavnikov Izraela Hezbolah namešča in skladišči orožje v domovih civilistov. Visoki predstavniki izraelske vojske (IDF) napovedujejo vzpostavitev tako imenovane "rumene črte", ki bo prebivalcem preprečevala vrnitev na območja, ki jih zaseda izraelska vojska.
Gre za taktiko, enako izraelski okupaciji ozemlja Gaze.
Tudi tam se je vse začelo kot začasna rumena črta na zemljevidu. Označevala je območje, ki ga je po premirju, sklenjenem oktobra lani, zasedla izraelska vojska.
Po nekaj tednih so se na terenu začeli pojavljati betonski bloki, pobarvani rumeno, kar je dalo občutek trajnosti, ki se je sčasoma še okrepil. Prebivalcem je prečkanje te črte še vedno prepovedano, palestinski uradniki pa pravijo, da je bilo na stotine ljudi ustreljenih, ker so se ji preveč približali.
Zdi se, da je nova izraelska rumena črta v južnem Libanonu podobno razdiralna, saj ločuje 55 mest in vasi od preostanka države.
IDF je prebivalcem sporočila, naj se ne vračajo, in so ob več priložnostih streljala na ljudi, ki naj bi se približevali rumeni črti, ob tem pa so predstavniki IDF dodali, da so "pooblaščeni nadaljevati z uničevanjem teroristične infrastrukture tudi med premirjem".
Satelitski posnetki razkrivajo uničenje
Da bi ocenil naraščajoč obseg škode po ponovni zaostritvi spopadov, je CNN analiziral satelitske posnetke, ki jih je zagotovil Airbus
V prvih desetih dneh marčevske izraelske ofenzive marca je CNN naštel 523 uničenih stavb v 22 naseljih. Analiza CNN kaže, da so izraelske sile poleg domov uničile tudi mošeje, lekarne, kavarne in avtomehanične delavnice.
Videoposnetki, ki so jih posneli prebivalci, prikazujejo nadzorovana rušenja, satelitski posnetki pa razkrivajo vzorec delovanja izraelskih buldožerjev in bagrov na že močno poškodovanih območjih. Kopenske sile se s stroji premaknejo na območja, ki so bila prej tarča zračnih napadov.
Na spodnjem posnetku je videti uničenje mesta Khijam v južnem Libanonu 19. aprila (vir: X)
Krog razseljevanja
Za prebivalce južnega Libanona najnovejša vojna pomeni še eno poglavje razseljevanja. Po podatkih Mednarodnega reševalnega odbora je bilo razseljenih skoraj 1,3 milijona Libanoncev. Večina jih prihaja iz šiitskih skupnosti, mnogi med njimi so bili s svojih domov izgnani že leta 2024. Hasan Ramal, s katerim so govorili novinarji CNN, je eden izmed njih.
Njegova vas Adajseh leži tik ob meji med Izraelom in Libanonom. Mnogi njeni prebivalci, vključno z Ramalom, podpirajo Hezbolah.
62-letni poslovnež je na začetku leta 2024 z ženo in tremi sinovi pobegnil v Bejrut, v upanju, da se bo vrnil, ko se razmere umirijo. "Razselitev ima pridih tragedije. Zapustiti svoje spomine, svoj dom, zapustiti vse, kar si zasadil; vse, kar si zgradil in ustvaril z lastnimi rokami," je opisal za CNN.
Kmalu po odhodu je Ramal izvedel, da je bil njihov dom uničen, verjetno v zračnem napadu. "Kot bi mi iz spominov iztrgali dušo in življenje," je dejal.
Ramal je imel v bližini tudi večnadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo, ki je bila v napadu delno poškodovana. V pritličju so bile trgovine, v zgornjih nadstropjih pa štiri stanovanja. Po tem, ko sta se Izrael in Hezbolah novembra 2024 dogovorila o prekinitvi sovražnosti, se je vrnil v Adajseh, da bi obnovil kompleks, in upal, da bo z družino živel v enem od stanovanj.
Letos februarja so začeli graditi in obnavljati, a so morali delo po nekaj tednih prekiniti, saj se je vojna znova razplamtela. Ramal je skupaj z družino ponovno zapustil Adajseh.
Kmalu zatem je prejel videoposnetek, posnet z dronom, ki prikazuje apokaliptične prizore njegove vasi. Skoraj vsaka stavba se je spremenila v ruševine. Tudi tista, ki jo je nameraval obnoviti. Na satelitskem posnetku z nekaj dni prej, 18. marca, pa je videti dva buldožerja, parkirana le nekaj metrov od njegove nepremičnine, ki je takrat še stala. Najverjetneje so jo porušili izraelski buldožerji.
Podobna zgodba se odvija tudi drugod. V kraju Khijam, približno 5 kilometrov severno od meje, so se zelene površine po izraelskih zemeljskih delih spremenile v rjave. Satelitski posnetki z 22. aprila prikazujejo buldožerje in bagre pri delu na tem območju.
Dvajsetletni Ali Al-Abani pozna le Khijam in je premlad, da bi doživel prejšnje vojne Libanona z Izraelom. "To je prva vojna, ki sem jo izkusil, in sploh ne znam opisati, kako strašljiva je," je povedal za CNN. Trenutno je v libanonski dolini Bekaa, kamor se je zatekel skupaj s starši in bratom.
Kadarkoli nad njim preleti izraelski dron ali bojno letalo, doživi šok in pogosto steče v materin objem. V skupini na WhatsAppu je v začetku aprila videl satelitski posnetek svoje domače vasi, ki je pokazal, da je njegov dom zravnan z zemljo.
"Moja mama je ves večer jokala. Tudi sam sem začel jokati … vsi moji spomini so v tej hiši, v vsakem kotičku," je opisal.

"To je moja vas, do zadnjega diha"
Zdajšnje premirje med Izraelom in Hezbolahom je drugo od izbruha vojne oktobra 2023. Po prvem, novembra 2024, je Izrael ohranil vojaško prisotnost v južnem Libanonu in upravljal pet operativnih baz, kar so potrdili pri IDF. Po analizi satelitskih posnetkov, ki jo je opravil CNN, naj bi bile med oktobrom 2025 in januarjem 2026 vzpostavljene še štiri dodatne izraelske pozicije, čeprav izraelska vojska teh baz javno ni potrdila.
Prihodnost 600.000 Libanoncev na jugu ostaja negotova – tako glede tega, ali se bodo lahko vrnili domov, kot tudi, ali bodo sploh imeli kam.
62-letni poslovnež Ramal pravi, da Libanon "nikoli ni imel dneva miru" s svojo južno sosedo. Ob tem se posmehuje izraelskim načrtom o zasedbi delov južnega Libanona.
"Pravijo, da želijo zaščititi svojo državo, hkrati pa v nevarnost spravljajo druge države. Lahko rečejo, kar hoče – nobenega varovalnega pasu ne bo," pravi.
"Tudi če bomo postavili samo šotor, se bom vrnil … to je moja vas, do zadnjega diha."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje