Izraelska vojska po vzoru Gaze tudi v Libanonu zarisala rumeno črto in napadla "skrajneže"

Izraelska vojska je danes sporočila, da je na jugu Libanona vzpostavila t. i. rumeno črto in da je že napadla "skrajneže", ki so se tam približali izraelskim enotam. Podobno razmejitveno linijo so lani vzpostavili tudi po dogovoru o premirju v Gazi, kjer ločuje območja pod nadzorom izraelskih sil in dele enklave pod nadzorom gibanja Hamas.

"V zadnjih 24 urah so izraelske sile, ki delujejo južno od rumene črte na jugu Libanona, zaznale teroriste, ki so kršili dogovor o premirju in se z območja severno od rumene črte približali enotam na način, ki je predstavljal neposredno grožnjo," je sporočila izraelska vojska, ki je takšno razmejitveno linijo omenila prvič po četrtkovi uveljavitvi premirja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelske enote so, da bi odpravile grožnjo, "napadle teroriste na več območjih na jugu Libanona", je še sporočila vojska. Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel je dodala še, da deluje v skladu z navodili političnega vrha in da ima "pooblastila za sprejem potrebnih ukrepov samoobrambe za zaščito izraelskih civilistov in vojakov".

V napadu na pripadnike mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu je bil danes ubit francoski vojak, še trije so bili ranjeni, je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Odgovornost za napad je pripisal proiranskemu šiitskemu gibanju Hezbolah. Libanonski predsednik Joseph Aoun je v odzivu zagotovil, da bodo preganjali odgovorne.

"Vse kaže na to, da za napadom stoji Hezbolah," je Macron zapisal na omrežju X. Libanonske oblasti je pozval k aretaciji storilcev in k zagotavljanju varnosti vojakov.

Libanonski predsednik Aoun je Macronu v telefonskem pogovoru izrekel sožalje in obsodil incident. Kot so še navedli v njegovem uradu, je francoskemu predsedniku tudi zagotovil, da Bejrut "ne bo okleval pri pregonu vpletenih", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz mednarodne mirovne misije Združenih narodov v Libanonu (Unifil) pa so danes sporočili, da "prva ocena kaže, da je streljanje prišlo od nedržavnih akterjev". Dodali so, da naj bi šlo za Hezbolah.

Libanonske oblasti so še pozvali, naj nemudoma začnejo preiskavo za identifikacijo storilcev in jih privedejo pred roko pravice zaradi tega, kot so navedli, "namernega" napada, še poroča AFP.

Spopadi med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu so večkrat prizadeli tudi sile Unifila, ki so bile tarča tako izraelskih sil kot Hezbolaha.

Prejšnji mesec so bili ubiti trije indonezijski mirovniki, pri čemer je predhodna preiskava ZN pokazala, da je bil eden ubit v obstreljevanju izraelskega tanka, druga dva pa sta umrla zaradi improvizirane eksplozivne naprave, ki naj bi jo nastavil Hezbolah. Od začetka vojne je bilo ranjenih tudi več drugih pripadnikov Unifila.

Mirovniki ZN že desetletja delujejo kot nekakšen varovalni pas med Libanonom in Izraelom, vendar se njihov mandat izteče ob koncu letošnjega leta.

Vprašljiva prekinitev ognja

Desetdnevno prekinitev ognja v Libanonu, ki je obveljala v četrtek ob 23. uri po srednjeevropskem času in naj bi zaustavila spopade med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, je razglasil ameriški predsednik Donald Trump po pogovorih z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Med spopadi je bilo od začetka marca v Libanonu ubitih skoraj 2300 ljudi, več kot milijon pa jih je bilo razseljenih.

V skladu s pogoji premirja si Izrael sicer pridržuje pravico, da še naprej napada Hezbolah, da bi preprečil "načrtovane ali neposredne napade". Izrael je tudi napovedal, da bo ohranil vojaško prisotnost na desetkilometrskem "varnostnem območju" vzdolž meje v južnem Libanonu. Dogovor o prekinitvi ognja ne omenja izraelskega umika iz Libanona.