Po treh letih razkrili skrivnost "zlatega jajca" iz morskih globin

Leta 2023 so znanstveniki ameriške nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA), ki so s podvodnim plovilom raziskovali in kartirali območje ob obali Aljaske, na morskem dnu, tri kilometre pod gladino morja, našli nekaj skrivnostnega. O najdbi smo pisali tudi mi.

Na skalo je bila tesno pritrjena kroglasta gmota zlate barve, ki se je lesketala v močnih lučeh plovila ROV Deep Discoverer.

Znanstveniki so sprva menili, da so morda našli novo vrsto spužve ali jajčno ovojnico neke neznane živali.

Ker pa je "zlata krogla" ali "zlato jajce", kot so stvar kasneje poimenovali, bila videti tudi malce grozljivo, so se nekateri od njih spomnili na kultni film "Osmi potnik" Ridleyja Scotta, kjer je iz jajcu podobne stvari planilo bitje, ki se je enemu od astronavtov prisesalo na obraz.

"Nekaj je poskušalo priti noter ... ali ven," je dejal eden od raziskovalcev v neposrednem prenosu na spletu. Drugi član ekipe je dodal: "Samo upam, da ko to dregnemo, iz tega ne bo kaj prilezlo."

S pomočjo rok plovila je posadka nenavadni predmet postrgala s skale in ga posesala v cev, da bi ga lahko prinesli na površje.

Ko pa so zlato gmoto prinesli na raziskovalno plovilo Okeanos Explorer, je bilo mogoče ugotoviti le, da je "biološkega izvora".

Posnetek odkritja je postal tudi viralen in na spletu so se začela vrstiti bolj ali manj divja ugibanja, kaj naj bi "zlati predmet" bil – od tega, da gre za novo živalsko ali rastlinsko vrsto, do tega, da je "jajce" v resnici bitje s tujega planeta.

Raziskovalci, ki so predmet našli in raziskovali, so bili bolj previdni in umirjeni.

Po treh letih imajo znanstveniki odgovor

Prva ugibanja so se nagibala k temu, da gre za zapuščeno jajčno ovojnico nekega globokomorskega bitja.

Zdaj, po treh letih, pa znanstveniki lahko s precejšnjo gotovostjo podajo odgovor.

"Ukvarjamo se s stotinami različnih vzorcev in domneval sem, da bodo naši rutinski postopki razjasnili skrivnost," je za Science Alert povedal zoolog Allen Collins iz Nacionalnega sistematičnega laboratorija pri NOAA Fisheries.

"A to se je spremenilo v poseben primer," je povedal in pojasnil, da so za rešitev skrivnosti morali uporabiti znanje iz različnih področij.

Raziskovalci so ugotovili, da "jajce" ni imelo tipične anatomije, kakršno bi pričakovali pri živali.

Namesto tega je bilo vlaknato in polno ožigalk, kakršne običajno najdemo pri koralah in morskih vetrnicah.

Prav zaradi tega prvo DNK testiranje ni dalo jasnih rezultatov, saj je bila gmota prepredena tudi z drugimi mikroskopskimi organizmi, katerih genetski material je "motil" teste.

Ugotovitev: gre za "kožo" velikanske morske vetrnice

Šele z določanjem zaporedja celotnega genoma iz tkiva so raziskovalci prišli do tesnega ujemanja.

Izkazalo se je, da je sijoča kepa bila kos "kože", ki jo je za seboj pustila veličastna morska vetrnica, Relicanthus daphneae, globokomorski ožigalkar z lovkami, ki lahko zrastejo več kot dva metra v dolžino.

Ta vrsta morskih vetrnic je največja med vsemi ožigalkarji, običajno pa jo najdemo v bližini oceanskih vrelcev, ki v globine bruhajo s hranili bogato vodo.

Vrsto so prvič dokumentirali šele leta 2006.

Gmota zlate barve je kutikula – tanka, večplastna povrhnjica oziroma prevleka, ki jo izločajo zunanja tkiva nekaterih vetrnic, nekakšna "koža", s katero se vetrnice pritrdijo na trdo podlago.

Njena glavna sestavina je, kot kaže, hitin, trd, vlaknat material, iz katerega so zgrajeni trdi deli drugih organizmov, denimo oklepi hroščev in celične stene gliv.

Pri doslej zbranih primerkih R. daphneae so ugotovili, da imajo sposobnost, da kutikulo "slečejo" oziroma se od nje "odlepijo", kadar se premaknejo naprej.

Skrivnost, ki ostaja: zakaj se je vetrnica "odlepila"?

Zakaj se je vetrnica premaknila in kutikulo pustila za seboj, ni znano. Morda zaradi hrane, selitve na drugo mesto, ali pa razmnoževanja.

"Ena od možnih razlag je, da je krogla ostanek nepopolnega nespolnega razmnoževanja. Nekatere morske vetrnice se razmnožujejo tako, da se odtrgajo od polipa (eno od stopenj pri razmnoževanju ožigalkarjev, ki je pritrjana na podlago; op. p.). Zgornji del živali se "odtrga" od baze in se premakne stran, za seboj pa pusti štrcelj, iz katerega nato zraste nov polip," so zapisali raziskovalci.

Prisotnost mikrobov pa kaže na to, da je kutikula za te globokomorske mikroorganizme predstavljala "brezplačen obrok".

"Pomoč pri razrešitvi skrivnosti zlate krogle me je navdala z zadovoljstvom," je za Daily Mail povedal dr. Steven Auscavitch iz nacionalnega muzeja naravne zgodovine pri inštitutu Smithsonian, sicer glavni avtor poročila o raziskavi, ki čaka na recenzijo neodvisnih strokovnjakov na portalu Arxiv.

"Še leta po najdbi smo dobivali prošnje za nove podatke o identiteti predmeta. Zelo cenim, da smo lahko vzbudili radovednost za majhno, čudno stvar z našega planeta," je dodal.

Spodaj pa si lahko ogledate kratek videoposnetek NOAA rešitve "skrivnostnega primera zlate krogle".