Avstrija: kako je preživel avstrijski turistični tiger

Koronavirus 18. Jun 202105:24 > 16. Jul 2021 09:38 1 komentar
Avstrija Dunaj
Dunaj (Foto: PROFIMEDIA)

257 dni lockdowna je v Avstriji, eni najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu, povzročil osip turističnega obiska, kot ga ne pomni petdesetletna zgodovina. Največjo gospodarsko škodo je utrpel Dunaj.

Avstrijski turistični delavci si po več kot šestih mesecih zaprtja svojih restavracij, barov, hotelov in kampov znova obetajo rast. A zaradi omejitev, ki bodo vztrajale vsaj še nekaj časa, bo pot do novih 59 milijard evrov, kolikor jih tako neposredno kot posredno ustvari celotni turistični sektor, še dolga.

N1 STUDIO:

Ne le zaradi zgodovinske vloge, ki so jo ob eni od najmočnejših evropskih vladarskih hiš imele vse predhodne avstrijske državne tvorbe in ki so za seboj zapustile neprecenljivo narodno in kulturno dediščino. Avstrija je zaradi naravnih danosti, svoje centralne lege in odlične prometne povezljivosti že več desetletij eno ključnih turističnih vozlišč.

Podatki temu pritrjujejo. Je 12. najpomembnejša svetovna turistična destinacija, peta v Evropski uniji, med evropskimi velikani turizma pa je imela pred koronsko krizo največjo letno rast turistov. V zadnjih petih letih je namreč njihovo število zraslo za več kot petino oziroma za dobrih pet milijonov novih gostov.

Avstrija turizem
N1

Turizem kot panoga v bruto družbeni proizvod naših severnih sosedov prispeva dobrih 15 odstotkov, kar postavlja Avstrijo pred vse srednje, zahodno in severno evropske države. Za primerjavo, slovenski turistični delež v BDP letno znaša približno 12 odstotkov, na Hrvaškem, kjer je ta največji v Evropi, pa 25.

Peter Zellmann, vodja Inštituta za raziskave v turizmu, meni, da je realni avstrijski turistični delež še bistveno večji: “Ocenjujem, da se številka giblje okrog 25 odstotkov. Ljudje namreč porabijo bistveno več denarja za prosti čas in počitnice, kot prikaže uradna statistika.”

Padec v sedemdeseta

A pandemija koronavirusne bolezni je turizem – še zlasti evropskega, ki si v svetovni turistični torti reže dobro tretjino vseh prihodkov in lasti dve petini vseh tujih turistov – udarila bolj kot marsikatero drugo gospodarsko panogo. Avstrija pri tem ni bila izjema. Če sta še lanski januar in februar po rekordni turistični sezoni 2019, ko je avstrijski statistični urad zaznal 153 milijonov prenočitev, kazala zobe in tlakovala pot prav tako najboljši zimski sezoni doslej, je že marec s skorajda popolnim zaprtjem vseh turističnih kapacitet prinesel bridko spoznanje nove koronske realnosti.

Prvič po petdesetih letih je bilo v državi namreč preštetih manj kot 100 milijonov turističnih prenočitev. Najbolj je avstrijske turistične delavce prizadela nemško-avstrijska blokada potovanj. Prav Nemci so namreč za avstrijski turizem najpomembnejša ciljna skupina, saj se jih letno v avstrijske gore, na jezera, v toplice in zgodovinska mesta zgrne dobrih 14 milijonov. A skupno so tuji gostje lani prispevali “vsega” 66 milijonov nočitev – podobno majhna za avstrijske razmere je bila ta številka nazadnje davnega leta 1970.

Brezzobi turistični tiger

Stereotipna predstava, da je Avstrija zgolj pomemben zimski turistični tiger, že dolgo ne drži več. Ni zanemarljivo, da ima v državi brez morja, a s številnimi jezeri in gorskimi pohodniškimi cilji, poletni turizem pravzaprav enako veljavo kot zimski, čeprav turisti na dan po raziskavi, ki jo vsako leto opravi Inštitut za ekonomska raziskovanja na Dunaju (Wifo), pozimi v povprečju zapravijo dobrih 20 evrov več kot v poletni sezoni, ko dnevno za sprostitve in razvajanja namenijo 163 evrov.

Avstrijske nastanitvene zmogljivosti so precejšnje. V osemmilijonski državi, ki privabi dobra dva odstotka vseh svetovnih popotnikov – za primerjavo skorajda pol toliko kot celotna Kitajska – je na voljo kar dober milijon postelj. Osemkrat več kot v Sloveniji. Vlaganja v nove turistične nastanitve sledijo povpraševanju. A čeprav so samo v letu pred izbruhom pandemije na novo uredili 13 tisoč ležišč, največ na Dunaju in Tirolskem, njihovega udobja ni preizkušal praktično nihče. Prepričanje o turističnem perpetuum mobile tudi pri Avstrijcih ni več samoumevno.

Deželne razlike in vloga nacionalne ikone

“Vsesplošna omejitev potovanj je najbolj prizadela mesta, med devetimi zveznimi deželami pa najbolj prestolnico, ”po dobrem letu dni trdih ukrepov priznava Manfred Huber iz Avstrijske turistične organizacije. Dunaj – osmo najbolj obiskano evropsko mesto – je utrpel kar 74-odstotni padec nočitev. Najhuje je bilo prav decembra, ki je pred božično-novoletnimi prazniki za dunajski turizem tudi najbolj donosen.

Avstrija turizem
N1

V tem času nekdanjo evropsko prestolnico plemičev praviloma preplavi skorajda 700 tisoč turistov z vsega sveta, dunajski trgovci in gostinci pa skupaj z več kot dvajsetimi božičnimi sejmi po mestu ustvarijo približno 400 milijonov prometa, samo z največjim pred mestno hišo dobrih 60 milijonov.

Kljub prvotni napovedi dunajskega župana Michaela Ludwiga, da bodo ob upoštevanju strogih ukrepov vseeno poskušali izpeljati decembrski turistični program, na Dunaju lani zaradi podaljšanja drugega koronskega vala ni bilo odprto niti eno božično sejmišče.

Ob odpovedi skorajda celotne zimske sezone je turistični barometer zašel v rdeče številke tudi v najpomembnejših turističnih deželah Tirolska in Salzburg, kjer je več kot polovica vseh turističnih zmogljivosti v državi. A v primerjavi z dunajskim polomom je bil tu upad gostov manjši, saj so jih uradni statistiki izmerili “le” za tretjino manj kot leto poprej. Še najmanj je koronska kriza prizadela Koroško, kjer že po tradiciji prevladujejo domači gostje. Teh je bilo kljub ali pa ravno zaradi epidemioloških ukrepov celo več kot leta poprej.

Avstrija turizem kampanja
Borut Janc

“Tako kot Hrvaška, le brez morskih ježkov. Vaše poletne počitnice doma!” S plakatno kampanjo je dunajsko podjetje v lasti mestnega holdinga lani pozivalo Dunajčane k dopustovanju doma.

Turistično sezono je namreč reševala tudi močna domača turistična kampanja, podprta z vseh strani in številnimi sredstvi. Ni zanemarljivo, da se je v boj za domače goste vključila tudi javna televizija s posebno oddajo Poletje v Avstriji. Vodilni na ORF so si kot voditelja zaželeli največjo avstrijsko ikono zadnjih let – in jo tudi dobili, Marcela Hirscherja. Oddaja je dosegla svoj namen, ogledal si jo je vsak sedmi prebivalec Avstrije.

Drugič: dvomilijonsko prestolnico so v poletnih mesecih preplavili plakati z zelo neposrednimi pozivi. Na enega od njih, ki prikazuje jezersko idilo s čolnički, so snovalci kampanje pretkano zapisali: “Tako kot Hrvaška, le brez morskih ježkov. Vaše poletne počitnice doma!” Zanimivo je, da kampanje ni financirala katera od turističnih organizacij, ampak kar javno podjetje Wiener Linien (Dunajski prevozi), sicer v lasti mestnega holdinga. In tretji primer: čeprav so si nekateri to želeli, vladajoča avstrijska politika tudi slovenske ideje s turističnimi boni ni posvojila. Je pa nekaj podobnega uspelo dunajskim mestnim oblastem – tik pred lokalnimi volitvami so namreč vsem Dunajčanom razdelili tako imenovane gostinske bone za restavracije in bare, vredne od 25 do 50 evrov. “To si lahko privoščimo, imamo ta denar, skupaj 39 milijonov evrov, in to si naši turistični delavci tudi zaslužijo,” je takrat zatrjeval dunajski deželni glavar in župan Michael Ludwig.

Neslavni rekord druge republike

Avstrijski trg delovne sile, ki je imel več let zapored z okoli štirimi odstotki najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU, turistična panoga pa je vsako leto zaposlila približno 5.000 novih delavcev, je koronakriza dodobra pretresla in številke brezposelnih pognala v nebo.

Že v prvih dveh mesecih je brez dela ostalo več kot 200 tisoč delavcev, tudi na račun precej liberalne delovne zakonodaje z izjemno kratkimi odpovednimi roki, ki jih – drugače kot v Sloveniji, kjer pravila ureja zakon – v Avstriji določajo kolektivne pogodbe. Skupno je število brezposelnih že maja lani doseglo 600 tisoč – največ od ustanovitve druge republike. Prav turistična panoga, ki združuje več kot 92 tisoč podjetij in četrt milijona zaposlenih, pa je utrpela največjo škodo. Temu pritrjuje tudi podatek, da je imelo povprečno turistično podjetje v Avstriji na začetku letošnjega leta že 2,5 milijona evrov nakopičene izgube in dolgov.

Eno ključnih vprašanj je, katero kategorijo turističnih delavcev je kriza najbolj prizadela, Martin Maindl iz sindikata Vida, ki združuje tudi zaposlene v turizmu, pravi: “V osnovi so enako prizadeti vsi. Ne glede na to, ali gre za tiste z zimskih destinacij ali v mestih, tiste, ki delajo v restavracijah ali v hotelih.” A mnogokrat preslišano dejstvo je, da je turistični trg delovne sile v Avstriji precej izkrivljen, saj skoraj vsak drugi delavec v turizmu prihaja iz tujine – na Dunaju je takšnih celo več kot polovica. Kot tudi to, da je kar 42 tisoč delovnih mest povezanih s skrajšano oziroma drugo nestalno obliko delovnih razmerij.

Državne pomoči

Ukrepi za blažitev krize so avstrijske davkoplačevalce do zdaj stali več kot 35 milijard evrov, skupaj je predvidenih še dodatnih 15, samo za subvencije za skrajšani polni delovni čas je bilo doslej izplačanih več kot deset milijard – približno toliko, kot je lani znašal celoten slovenski proračun. Vsak tretji prejemnik tovrstne pomoči prihaja iz turizma.

Zadnji podatki kažejo, da je Avstrija glede na delež v BDP (11,7 %) za Grčijo druga v EU po izdatkih za različne oblike pomoči v času koronakrize. Avstrijski kancler Sebastian Kurz in ministrica za turizem Elisabeth Köstinger postavljata pomoč turizmu kot prednostno nalogo, a sindikati opozarjajo, da bi ta morala biti bolj ciljana. “Podpora zaposlenim v turizmu ni ustrezna in ne zadostna. Nujno bi bile potrebne subvencije zaradi fiksnih stroškov, ki jih imajo gostinci in hotelirji. Prav tako bi več denarja morali nameniti ponovnemu zaposlovanju in še zlasti kongresnemu turizmu, ki je eden od stebrov naše panoge,” poudarja Maindl iz sindikata Vida.

Tožbe iz Ischgla

Še vedno pa je neznanka, kako se bodo odvile odškodninske tožbe v primeru Ischgl. Tirolski turistični biser, ki v državi ponuja največ postelj glede na število prebivalcev, je neslavno zaslovel marca lani, ko se je zaradi domnevno neprimernega (ne)odzivanja lokalnih in državnih organov, ukrepi naj bi zamujali kar sedem dni, z virusom okužilo več kot šest tisoč smučarjev iz 45 držav, 32 jih je kmalu zatem umrlo. “Oblasti so podcenjevale razmere in prikrile tveganja. Ko je postalo jasno, da se virus nenadzorovano širi, bi morali o tem obvestiti turiste, zapreti hotele in zapečatiti dolino, pravi Peter Kolba, predsednik Združenja za varstvo potrošnikov, ki je v imenu oškodovancev vložilo prvih deset tožb, približno sto pa jih je še v pripravi.

Sojenje bi se moralo začeti že aprila, a je bilo zaradi težav s tretjim epidemičnim valom prestavljeno na jesen. V dveh primerih tožniki od avstrijske države zahtevajo po sto tisoč evrov. Odškodninski zahtevki zastarajo v treh letih – tudi zato, predvsem pa da bi se izognili dolgotrajnim sodnim postopkom, si Kolba prizadeva za izvensodno poravnavo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje