Brez položaja, a ne brez vpliva: kako Dodik ostaja osrednja politična figura entitete

Čeprav je bil Milorad Dodik pravnomočno obsojen na šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij in na nedeljskih volitvah ne sme kandidirati, ostaja v ospredju političnega dogajanja v Republiki Srbski. Pojavlja se na predvolilnih plakatih in shodih SNSD ter se srečuje s tujimi voditelji. Kako je mogoče, da Dodik kljub sodbi ostaja osrednja politična figura entitete, in od kod črpa svojo politično legitimnost?
Nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je bil avgusta lani zaradi nespoštovanja odločitev odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH pravnomočno obsojen na leto dni zapora in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij, kljub temu ostaja ena osrednjih političnih figur v tej entiteti Bosne in Hercegovine.
Dodik, ki je danes formalno le še predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) in zaradi sodne odločitve na nedeljskih splošnih volitvah v BiH ne sme kandidirati, ostaja v ospredju kampanje vladajoče stranke. Skupaj z njenimi kandidati obiskuje predvolilne shode po vsej Republiki Srbski, njegov obraz pa se pojavlja tudi na predvolilnih plakatih SNSD.
Prav način, kako je SNSD zasnoval enega od predvolilnih plakatov, na katerem sta poleg Dodika prisotna še Savo Minić in Željka Cvijanović, je pritegnil tudi pozornost župana Banjaluke in predsednika gibanja Varna Srbska (PSS) Draška Stanivukovića. Ta je na enem od shodov opozoril predvsem na razporeditev imen in funkcij, saj da je napis "predsednik Republike Srbske" postavljen čez Dodikovo podobo.
Dodik pa ni dejaven le doma. Pred kratkim se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v Jeruzalemu pa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.
Prepoved političnih funkcij, a še vedno v središču politike: kako je to mogoče?
Kako je torej mogoče, da kljub prepovedi opravljanja političnih funkcij še vedno tako močno zaznamuje politično življenje Republike Srbske?
Faris Kočan, profesor s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za N1 pojasnjuje, da je to vsaj za zdaj mogoče, ker je ena od interpretacij odločitve sodišča BiH, da položaj predsednika stranke ni klasična politična funkcija, čemur pa se po njegovih besedah ni nasprotovalo.
Ob tem opozarja, da bi bilo tudi ob morebitni prepovedi vodenja stranke vprašanje, kako bi bilo mogoče Dodikovo politično delovanje dejansko omejiti. "Kako bi mu prepovedali, da bi kot zainteresirani posameznik hodil po svetu, agitiral, bil na vsaki poroki? Vsakdanji vidik situacije bi bil veliko bolj kompleksen," je dejal.

Po izreku sodbe se je sicer ugibalo, kdo bi lahko prevzel njegovo politično vlogo. Po Kočanovih besedah sta se omenjali predvsem dve možnosti: da bi stranko prevzel Dodikov sin in jo vodil po njegovih merilih ali pa da bi v ospredje stopila Željka Cvijanović.
Marsikdo je po besedah Kočana upal, da bo Željka Cvijanović tista, ki bo zadevo popeljala naprej, tudi zaradi njene domnevne večje prilagodljivosti, kar so potrdili tudi posamezniki, ki so jo spremljali na veleposlaništva, saj da je bila pripravljena pred sestankom umakniti srbsko trobojnico. "S tem so želeli povedati, da je veliko bolj fleksibilna in racionalna, ko pride do določenih stvari. Uradno Sarajevo oziroma marsikdo v Sarajevu je navijal, da bi bila Željka Cvijanović tista, ki bi prevzela stranko, in s tem bi se antagonistični odnosi zmanjšali," je pojasnil.
A nič od tega se ni zgodilo. Dodik ostaja predsednik SNSD, potuje v tujino, odpravljene so mu bile tudi ameriške sankcije in še naprej močno zaznamuje predvolilno kampanjo.

"Dodik še vedno predstavlja najpomembnejšo figuro, hodi na svatbe, poroke, poje, agitira, skratka, absolutno brez njega ta kampanja ne bi mogla biti," je dejal Kočan in dodal, da Dodik za zdaj še vedno pooseblja SNSD in Republiko Srbsko.
Takšna izrazito personalizirana politika pa po Kočanovi oceni ni nič novega in spomnil na prejšnje parlamentarne volitve v Srbiji, ko Aleksandar Vučić ni kandidiral za predsednika vlade niti ni bil na kandidatni listi, vendar je bil kljub temu močno prisoten na volilnih gradivih in plakatih. "Gre za izrazito personalno politiko," je pojasnil.
Dodikovo legitimnost potrjujejo tudi stiki s tujimi voditelji
Dodikov položaj po Kočanovem mnenju dodatno utrjujejo tudi stiki s tujimi voditelji, med drugim z Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem. Takšna srečanja po njegovih besedah v javnosti Republike Srbske ustvarjajo vtis, da je Dodik za njih še vedno uradni predstavnik in da je za njih najpomembnejša figura v entiteti.
"Če že želijo odpirati dogovore, poslovne priložnosti, poslovne forume, kot so odprli izraelsko gospodarsko zbornico, je še vedno Dodik tisti, ki to počne, in tudi notranji ljudje so to legitimirali. To Dodika ohranja in mu daje legitimnost tudi navznoter," je pojasnil Kočan.

K temu po njegovih besedah prispevajo tudi lobistične pogodbe s tujimi akterji in spomnil na porast tovrstnih pogodb z ZDA v obdobju, ko so bile lani odpravljene ameriške sankcije proti Dodiku. Takšni odnosi mu po Kočanovi oceni zagotavljajo dodatno politično zaslombo doma in utrjujejo sporočilo, da kljub sodbi ostaja osrednja figura Republike Srbske.
"Dodik danes živi nadstrankarsko oziroma nadrepubliško življenje kot najpomembnejša figura Republike Srbske," je sklenil Kočan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje