Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na podnebni konferenci ZN poudaril, da za ukrepanje še ni prepozno. "Vitalni znaki planeta se slabšajo, globalno segrevanje pa ruši proračune, zvišuje cene hrane, zaostruje energetske trge in hrani krizo življenjskih stroškov," je poudaril Guterres. Britanski kralj Karel III. pa je voditelj pozval, naj imajo v boju proti podnebnim spremembam odločno in enotno držo. Opozoril je, da Zemlja ne pripada nam, ampak mi pripadamo njej.
Za ukrepanje še vedno ni prepozno, podnebni vrh mora spremeniti pravila igre, je danes po poročanju agencij pred zbranimi voditelji na podnebni konferenci ZN (COP28) poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Da bi moral COP28 predstavljati ključno prelomnico v boju proti globalnem segrevanju, pa je dejal britanski kralj Karel III.
Kot je na slovesnosti ob odprtju dvodnevnega vrha voditeljev, ki poteka v Dubaju v okviru COP28, poudaril Guterres, se vitalni znaki planeta slabšajo, globalno segrevanje pa “ruši proračune, zvišuje cene hrane, zaostruje energetske trge in hrani krizo življenjskih stroškov.”
Zbrane voditelje je ob tem pozval, naj v boju proti podnebnim spremembam zavzamejo odločno in enotno držo. “Polarni led in ledeniki izginjajo pred našimi očmi ter povzročajo opustošenje po vsem svetu, vse od zemeljskih plazov, poplav do dviga morja. Toda to je samo en simptom bolezni, ki spravlja naše podnebje na kolena, bolezni, ki jo lahko pozdravite samo vi, svetovni voditelji,” je dejal.
Zaskrbljenost zaradi oddaljevanja od ciljev pariškega sporazuma pa z Gutterresom deli tudi britanski kralj Karel III. “V vaših rokah je nepogrešljiva priložnost, da ohranite naše skupno upanje,” je v nagovoru voditeljem izpostavil britanski kralj, ob tem pa opozoril, da Zemlja ne pripada nam, ampak mi pripadamo njej.
Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je medtem voditeljem držav in vlad sporočil, da je Brazilija pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri varovanju podnebja, pri tem pa izpostavil nujnost potrebe po hitrejšem napredku.
Brazilija, ki se uvršča med šest največjih onesnaževalcev toplogrednih plinov na svetu, je že občutno zmanjšala krčenje gozdov v Amazoniji in po besedah Lule namerava to krčenje spraviti na ničlo do leta 2030.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi morala biti sedmerica najbogatejših držav sveta pri opuščanju fosilnih goriv zgled vsem ostalim, ob tem pa se zavezati, da se do leta 2030 odpove uporabi premoga. “Vlaganja v premog so resnični absurd,” je poudaril.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporočil, da želi Turčija doseči cilj ničelnih neto emisij do leta 2053. “Takšna prizadevanja zahtevajo precejšen finančni vložek,” je ocenil in se ob tem zavzel za pravičnejši dostop do podnebnih finančnih virov.
EU je medtem po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na dobri poti, da preseže cilj zmanjšanja emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030.
Danes in v soboto bo nacionalne izjave podalo okoli 140 voditeljev držav, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kot poudarjajo gostitelji konference, je to za predstavnike držav priložnost, da izpostavijo prednostne naloge ter konkretne zaveze in ukrepe, ki jih sprejemajo v domači državi, vključno z njihovim odzivom na globalni pregled stanja glede izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma, med drugim ohranitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje