Črna napoved znanstvenikov: v šestih mesecih bi lahko zaradi vročine umrlo 451.000 ljudi

Podnebni pojav el niño, ki trenutno segreva naš planet, je po najnovejših podatkih klimatološkega inštituta Climate Reanalyzer več mesecev pred pričakovanim vrhuncem že presegel doslej najvišjo izmerjeno temperaturo tega pojava. Gre za osupljive vrednosti, zaradi katerega so strokovnjaki pojav poljudno poimenovali kot el niño Godzilinih razsežnosti, ob tem pa opozarjajo, da bodo temperaturni vrhunci oktobra in novembra le še naraščali.

Podnebni znanstveniki organizacije Climate Impact Lab pa so v novi raziskavi izpostavili nov, skrb vzbujajoči podatek. Po njihovih ocenah naj bi namreč zaradi znatnega povišanja temperatur, ki ga bo poleg že tako prisotnega globalnega segrevanja povzročil trenutno el niño, v prihodnjih šestih mesecih umrlo več sto tisoč ljudi več kot običajno.

Kot so zapisali v poročilu, naj bi v prihodnjih mesecih po napovedih po svetu zabeležili za do 1,2 stopinje Celzije višje temperature. Te neobičajno visoke temperature bodo podobne projekcijam, ki smo jih zaradi globalnega segrevanja pričakovali šele čez 20 let. "Zaradi njih bo število dni z ekstremno vročino za 44 odstotkov večje kot v običajnem letu," so zapisali v poročilu in pojasnili, da nas el niño tako dejansko potiska v prihodnost. "Že sedaj nas izpostavlja temperaturam, ki naj bi postale običajne šele čez dve desetletji, tj. še preden se imamo čas nanje prilagoditi in se ustrezno zaščititi."

Posledice se bodo nadaljevale vse do poletja

Znanstveniki v novi raziskavi ocenjujejo, da bo zgolj v prvi polovici tokratnega el niña, ki se je sicer začel junija in naj bi na severni polobli trajal vse do pomladi, zaradi vročine umrlo 451.000 več ljudi kot običajno. "To je približno 65-krat toliko, kot je ljudi, ki so umrli ali jih še vedno pogrešajo po nedavni hudourniški poplavi v Nepalu," so zapisali v poročilu.

Ta številka ne vključuje prezgodnjih smrti, ki so posledica že povišanih temperatur zaradi podnebne krize. Posledice pa bodo občutili po vsem svetu, od Indonezije in Indije do Nigerije in ZDA.

"Ocena 451.000 ljudi je tako visoka, da lahko človek ob njej kar otopi, vendar se za to številko skrivajo starši in otroci, stari starši in sosedje, ljudje, ki hodijo v službo, skrbijo za svoje družine in živijo svoja življenja," je za Guardian dejal profesor Michael Greenstone, soustanovitelj Climate Impact Lab in profesor na Univerzi v Chicagu, ki je sodeloval pri pripravi poročila. "Ljudje so že doslej lahko napovedovali, kdaj bo prišlo do hudih posledic za pridelke, in nanje vnaprej opozarjali. To novo poročilo pa odpira vrata možnosti, da bi to počeli tudi pri še pomembnejšem izidu, tj. pri smrtnih primerih," je dodal Greenstone.

Ker trenutne napovedi kažejo, da bo el niño vztrajal do pomladi 2027, pa znanstveniki pričakujejo, da bodo te številke še narasle, zlasti zato, ker se bodo njegove posledice, kot so nadpovprečno visoke temperature in z vročino povezane smrti, nadaljevale še junija in julija.

Najhuje bo na globalnem jugu

Število smrti zaradi vročine so raziskovalci ocenili na ravni posameznih regij. Regije, v katerih naj bi se v prihodnjih šestih mesecih število smrti zaradi vročine najbolj povečalo, pa so na podlagi poročila razpršene predvsem po globalnem jugu. V najbolj prizadetih državah Sahela naj bi bilo med septembrom in februarjem zaradi vročine 66.800 smrti več kot v običajnem letu, pri čemer naj bi skoraj polovico teh smrtnih žrtev zabeležili v Nigeriji. Drugod v regiji naj bi bile dodatno obremenjene tudi Sudan (17.500), Niger (10.000) in Čad (7.900).

V jugovzhodni Aziji naj bi dodatna vročina povzročila 19.400 dodatnih smrti na Filipinih (6.500), v Vietnamu (5.600), na Tajskem (5.000) in v Kambodži (2.400) ter 19.300 v Indoneziji. Med območji, ki naj bi bila v prihodnjih šestih mesecih prav tako močno prizadeta, sta izpostavljeni tudi Indija (15.800) in Brazilija (13.300).

"Naša analiza kaže, da se bo časovna razporeditev smrtnih žrtev v prihodnjih šestih mesecih med državami precej razlikovala. Med državami, v katerih naj bi največ presežnih smrti zaradi vročine zabeležili v drugi polovici obdobja naše napovedi – kar pomeni, da je za ukrepanje na voljo več časa –, sta Nigerija in Indonezija," so zapisali v poročilu.

Na seznamu petdesetih držav, ki naj bi bile po napovedih znanstvenikov najbolj na udaru, pa se je znašla tudi Italija. Kot izhaja iz poročila, naj bi namreč v prihodnjih šestih mesecih zaradi izjemne vročine oziroma posledic, povezanih z njo, dodatno umrlo okoli 780 ljudi. Na seznamu pa so se znašle tudi Združene države Amerike s 3.500 presežnimi smrtmi.

"Če pogledamo dlje od trenutnega šestmesečnega obdobja napovedi, ki se konča februarja 2027, pa pričakujemo, da bo na ključnih območjih severne poloble, denimo v Indiji in Pakistanu, število smrti zaradi vročine naraščalo tudi v poletnih mesecih," so še zapisali.

Ob tem pa so tudi napovedali, da bodo objavili posodobljene interaktivne napovedi, ki bodo prikazovale, kje bodo smrti zaradi vročine predvidoma najbolj zgoščene in kako se bo njihova geografska porazdelitev sčasoma spreminjala. "Tako bodo imeli odločevalci informacije, ki jih potrebujejo za sprotno in ciljno usmerjanje ukrepov v tem obdobju."

"Razglednice iz prihodnosti"

Kljub skrb vzbujajočim številkam pa strokovnjaki opozarjajo, da je glede na predviden časovni okvir s ciljno usmerjenimi ukrepi še mogoče zmanjšati število smrtnih žrtev za več deset tisoč. Čeprav se nam morda sedaj zdi, da so izjemno visoke temperature, ki jih bo zaradi el niña občutil večji del svet, nekaj neobičajnega, strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre za stanje, ki bo čez nekaj let postalo nekaj povsem običajnega. V raziskavi, ki jo je objavila organizacija Climate Impact Lab, si jih tako označili kar za "razglednice iz prihodnosti".

"Kratkoročne napovedi umrljivosti nakazujejo, kaj nas čaka, če ne bo novih naložb v prilagajanje. Razlika pri podnebnih spremembah je v tem, da imamo več časa za prilagoditvene ukrepe, s katerimi lahko rešujemo življenja," so ob tem dodali ter poudarili, da so v ta namen vzpostavili tudi t. i. Popis prilagoditev (ang. Adaptation Inventory). Gre za nenehno rastočo zbirko prilagoditvenih ukrepov, za katere je bilo dokazano, da rešujejo življenje in izboljšujejo blaginjo ljudi.

Takšni ukrepi vključujejo natančnejše napovedovanje vročinskih valov, vzpostavitev ohlajevalnih centrov, kamor bi se ljudje lahko zatekli pred vročino, izboljšanje dostopnosti do vode, povečanje števila zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v najbolj vročih obdobjih ter boljšo zaščito delavcev, ki delajo na prostem.

Kot opozarjajo raziskovalci, ki so pripravili poročilo, pa prav tovrstne lokalno prilagojene in časovno občutljive napovedi vladnim odločevalcem in humanitarnim organizacijam lahko pomagajo pri odločanju, kam usmeriti sredstva za nujno pomoč, da bi zmanjšale število smrtnih žrtev.

"Že zdaj moramo okrepiti zbiranje dokazov o tem, kateri ukrepi delujejo, nato pa vlagati v priprave in načrtovanje. Priprava na bolj vročo prihodnost bo zahtevala veliko podrobnejše razumevanje tega, kateri ukrepi rešujejo življenja v različnih regijah, podnebnih razmerah in zdravstvenih sistemih;" so še zaključili.