Se na vročino lahko navadimo?

Trenutni vročinski val bi bil po napovedih meteorologov lahko na več merilnih postajah v Sloveniji med najdaljšimi doslej. Kot smo poročali, je že postregel tudi s temperaturnimi rekordi. Tovrstni vročinski valovi z dnevnimi temperaturami nad 30 stopinj in tropskimi nočmi, v katerih temperatura ne pade pod 20 stopinj, predstavljajo resno obremenitev za človeško telo.

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo, da bo v prihodnosti vročinskih valov še več, bodo pa tudi daljši in intenzivnejši.

Ali se lahko nanje celo navadimo?

Kot pravi direktorica Inštituta za okoljsko medicino v centru Helmholtz v Münchnu Claudia Treidl-Hoffmann, se človeško telo lahko prilagaja tudi vročini.

"Te sposobnosti pa so bolj razvite pri ljudeh, ki so nenehno izpostavljeni visokim temperaturam," pravi zdravnica in univerzitetna profesorica.

Vendar pa poudarja, da prilagajanje organizma novim razmeram zahteva zelo dolgo časovno obdobje – ne leta, temveč stoletja, piše portal N1 Srbija.

Kaj se dogaja v telesu, ko je vroče?

Krvne žile se razširijo, tako da telo lažje sprošča toploto, potenje pa dodatno prispeva k ohlajanju telesa. Na ta način telo poskuša vzdrževati stabilno notranjo temperaturo.

Če ti mehanizmi ne delujejo več dovolj učinkovito, so lahko posledice resne – od kardiovaskularnih težav in kapi do odpovedi več organov.

Do tega pride, ko telo izgubi sposobnost vzdrževanja normalne telesne temperature.

"Ko se telesna temperatura dvigne, se vsi procesi v telesu pospešijo, pri 42 stopinjah pa se začne proces umiranja," opozarja zdravnica.

Vročina obremenjuje tudi pljuča.

Čeprav znanstveniki še niso povsem razjasnili vseh mehanizmov na molekularni ravni, obstajajo znaki, da vdihavanje vročega zraka spodbuja vnetne procese.

"Pljuča se lažje vnamejo in postanejo bolj dovzetna za okužbe," pravi Treidl-Hoffmann.

Na poletno vročino se je treba pripraviti že pozimi

Treidl-Hoffmann je tudi članica znanstvenega svetovalnega odbora nemške vlade, sodeluje tudi pri svetovanju političnim odločevalcem.

Po njenih besedah ​​večina ljudi o posledicah vročine začne razmišljati šele, ko se težave že pojavijo.

Zato svojim pacientom svetuje, naj se na poletno vročino pripravijo že pozimi.

To pomeni pogovor z zdravnikom o morebitni prilagoditvi terapije in odmerkov zdravil.

Ker lahko vročina poveča vnetne procese, je treba alergijske bolezni pravočasno zdraviti s specifično imunoterapijo. Enako velja za nevrodermatitis, ki se v toplih obdobjih pogosto poslabša.

"Vsako kronično bolezen je treba obvladati, še preden se začnejo vročine," poudarja zdravnica.

Pomembna sta spanec in počitek

Poleg običajnih ukrepov pri lajšanju posledic vročine, kot so zadosten vnos vode, lahka prehrana ter izogibanje alkoholu in cigaretam, imata zelo pomembno vlogo kakovosten spanec in počitek.

Kakovosten spanec pomaga telesu, da si vsaj delno opomore od toplotnega stresa, ki mu je bilo izpostavljeno čez dan.

Prav tukaj se po mnenju Treidl-Hoffmana skriva ena največjih težav.

Mnogi ljudje med ekstremno vročino slabo spijo, zato telo hitreje preide v stanje tako imenovane dekompenzacije – v trenutek, ko ne more več uspešno kompenzirati motenj in vzdrževati normalnih funkcij.

O tem, kako telesu zagotoviti kvaliteten spanec v vročih nočeh, si lahko preberete v našem članku Imate v vročih nočeh težave s spanjem? Teh 9 nasvetov vam lahko pomaga

Se torej na vročino lahko navadimo?

Koliko bo nekdo zmogel prenesti učinke vročine, je odvisno od njegove individualne odpornosti, pravi zdravnica.

Mlajši in bolj telesno aktivni ljudje, pa tudi tisti, ki so vajeni visokih temperatur, imajo večjo odpornost, vendar tudi ta ni neomejena.

"Tako hitro in eksponentno povečanje števila izjemno vročih dni, pa tudi tako pospešene podnebne spremembe, predstavljajo izziv, na katerega se ne morejo dovolj hitro prilagoditi niti ekosistemi niti ljudje," zaključuje Treidl-Hoffman.