Dodik spet razburil, napovedal je združitev Republike srbske s Srbijo

Svet 24. Apr 202319:51 2 komentarja
Milorad Dodik
Milorad Dodik (foto: Dado Ruvić/REUTERS)

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je razburil z izjavo o združitvi Republike srbske s Srbijo. Odzvale so se tudi ZDA, ki so obljubile zaščito Bosne in Hercegovine ter njene suverenosti, ozemeljske celovitosti in večetničnega značaja.

V Bosni in Hercegovini (BiH) razburja izjava predsednika Republike srbske Milorada Dodika, ki je v nedeljo napovedal združitev te srbske entitete BiH s Srbijo. “Ne gre za grožnjo, ampak samo za željo, da izrazimo svojo voljo, voljo naroda, da bo Republika srbska na svojem. Da bosta nekoč Srbija in Republika srbska skupna država,” je dejal Dodik na skupni spominski slovesnosti Republike srbske in Srbije za žrtve nekdanjega ustaškega koncentracijskega taborišča v Jasenovcu med drugo svetovno vojno, poroča sarajevski portal klix.

To je dejal v spominskem centru v vasi Donja Gradina na severu Republike srbske, kjer je bilo prav tako ustaško taborišče. Slovesnost je sicer potekala na dan, ko se je hrvaški državni vrh v Jasenovcu na Hrvaškem poklonil žrtvam tega taborišča. Letos so se tamkajšnje slovesnosti udeležili predstavniki vseh manjšin na Hrvaškem, tudi judovske, ki je zadnja leta obletnico obeleževala ločeno, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

“Nihče nam (Srbom) ne bo preprečil združevanja, ker je to naša pravica in naša zgodovina. Prejšnje stoletje je bilo stoletje srbskega trpljenja, to stoletje pa srbskega združevanja,” je še dejal Dodik. Ocenil je, da “Srbi na tem območju ne bodo preživeli, če se Republika srbska v prihodnjih letih ne bo osamosvojila”.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je bil glavni govorec na slovesnosti, Dodikove izjave o združitvi s Srbijo ni komentiral. Ni je želel komentirati niti na današnji novinarski konferenci v Beogradu, v središču katere so sicer bile nedeljske volitve na severu Kosova. Dejal je, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve BiH. Dodik sicer že leta poziva k referendumu in odcepitvi srbske entitete od BiH.

Kako so se na Dodikove izjave odzvali politiki v BiH?

Notranji minister bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH Aljoša Čampara je v odzivu na Dodikovo izjavo opozoril, da so varnostne sile v BiH ob podpori mednarodne skupnosti pripravljene odgovoriti na vsakršno spodkopavanje ustavne ureditve države. Pripravljene so izkoristiti vse svoje kapacitete, če se bo odločil za spodkopavanje miru, ker vsak poskus odcepitve vodi v vojno, je dejal. Vučiću pa je sporočil, da mora vedeti, da Bošnjaki ne bodo več tako nepripravljeni, kot so bili leta 1992.

Notranji minister BiH Nenad Nešić pa je dejal, da bodo poskus mobilizacije policijskih agencij BiH preprečili, ker tega ne bodo dovolili v njih zaposleni Srbi. Nešić sicer vodi stranko, ki je koalicijska partnerka Dodikove stranke.

Hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić pa je opozoril, da se napovedi Dodika ne sme podcenjevati, ker govori, kar dejansko misli. Ocenil pa je, da izvaja pritisk v upanju, da se bo lahko pogajal o državnem premoženju, ker potrebuje denar. To, da se Vučić v Gradini na njegovo izjavo ni odzval, pa kaže, da gre za njuno skupno sporočilo, je ocenil. Ali se bo uresničila, “pa je odvisno od nas”, je dodal.

Oglasilo se je tudi veleposlaništvo ZDA v Sarajevu, ki je sporočilo, da se Dodik moti, če misli, da se bodo ZDA umaknile, medtem ko bo on potiskal BiH v konflikt. “ZDA bodo zaščitile BiH ter zagotovile, da bo ohranila suverenost, ozemeljsko celovitost in večetnični značaj,” so tvitnili.

Vućić je medtem v govoru v Donji Gradini napovedal tudi, da bosta Srbija in Republika srbska v tem kraju zgradili svoj spominski center za žrtve ustaškega režima, zgradili pa ga bodo tudi v Beogradu. V Donji Gradini je bilo sicer koncentracijsko taborišče, ki je sodilo v sistem ustaških taborišč s sedežem v Jasenovcu. Po hrvaških uradnih virih je bilo v Jasenovcu ubitih več kot 83.145 ljudi, največ Srbov, Judov in Romov. Beograd navaja podatek o več sto tisoč žrtvah. Slovesnost v Jasenovcu poteka v spomin na 22. april 1945, ko je bilo v taborišču še nekaj več kot 1.000 taboriščnikov, od katerih se jih je 600 skušalo prebiti iz njega. Na prostost jih je prišlo okoli 100, ostale pa so ustaši ubili. Nekaj tednov zatem je ustaška država NDH dokončno propadla.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje