"Zmajevi mladiči" iz Postojnske jame praznujejo 10 let: kaj se je dogajalo z Viktorjem?

30. januarja leta 2016 je eden izmed vodnikov v Postojnski jami med vodenjem skupine obiskovalcev v velikem razstavnem akvariju opazil jajčece človeške ribice.

S tem se je začelo eno najbolj razburljivih obdobij naše najbolj znane kraške jame.

V naslednjih tednih je ekipa raziskovalcev Parka Postojnske jame neprekinjeno spremljala dogajanje in o tem obveščala javnost.

Prva ličinka se je prebila na svet 30. maja, do 14. julija pa se jih je izleglo še 21.

Zgodba je takrat postala senzacija in o “zmajevih mladičkih” so poročali vodilni slovenski, pa tudi svetovni mediji, kot so BBC, CNN, National Geographic in mnogi drugi.

Letos bodo tako "zmajevi mladiči", kot so jih poimenovali, stari 10 let.

Zgodbo o njihovem odkritju in rojstvu lahko preberete na spletni strani Parka Postojnska jama, "Dnevnik človeške ribice".

"So zdravi, lepo rastejo in se razvijajo"

Uspešno jih je preživelo in se razvija 21 izleglih mladičev, leglo pa predstavlja redko in izjemno priložnost za znanost, ki lahko z njihovim opazovanjem spremlja procese, ki se sicer odvijajo globoko v podzemlju in ostajajo očem skriti.

Kot so sporočili iz Parka Postojnska jama, so mladiči danes zdravi, lepo rastejo in se nemoteno razvijajo v tišini in temi posebnega dela Postojnske jame, nedaleč od turistične poti.

Živijo v velikih akvarijih po nekaj osebkov skupaj, redno jih obiskujeta le naša jamska biologa, občasno tudi biologi iz ljubljanske univerze.

"Postopki so zasnovani tako, da živali vznemirijo čim manj – vse poteka hitro, sistematično in neinvazivno, saj je dobrobit živali naše temeljno vodilo," je povedala vodja jamskega laboratorija, Katja Dolenc Batagelj in izpostavila etično ter odgovorno skrb za človeške ribice.

Med enim zadnjih obiskov so biologi biotehniške fakultete mladiče pregledali, izmerili, stehtali in fotografsko dokumentirali ter nežno odvzeli brise kože za nadaljnje analize.

"Mladiči danes merijo med 17 in 21,6 cm, tehtajo pa v povprečju od 8 do 11 gramov. Trenutno so približno na dveh tretjinah svoje končne velikosti. Nahajajo se v pozni mladostni fazi in bodo kmalu začeli vstopati v vznemirljivo fazo spolne zrelosti," je povedala doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, ki leglo spremlja že od začetka.

Postojnska jama je sicer del z vidika biodiverzitete najbogatejšega jamskega sistema na svetu: v njem živi več kot 150 pravih jamskih živali (ki živijo le v jamah in ne hodijo na površje), kar je več kot v katerikoli drugi jami na svetu.

Viktorjeva zgodba

Ena najbolj "filmskih" epizod v življenju legla je povezana z mladičem po imenu Viktor, so pri Parku Postojnska jama zapisali v posebni publikaciji ob 10. obletnici "zmajevih mladičev".

V spopadu z dvema mladičema jo je Viktor odnesel s hudo poškodbo noge. In sledilo je nekaj nepričakovanega: poškodovani del nogice je najprej odpadel, rana se je v nekaj dneh zacelila, nato se je začel proces regeneracije manjkajočega dela.

V dobrem letu je Viktorju zrasla povsem nova, popolnoma funkcionalna okončina.

Tako smo v Postojnski jami ponovno orali ledino: proces regeneracije okončine je bil prvič natančno dokumentiran in potem s strani strokovnjakov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani tudi predstavljen strokovni javnosti na znanstvenih kongresih in v strokovni literaturi.

Mimogrede, ime mladiča, ki mu je zrasla nova noga, Viktor, pomeni "zmagovalec".

Viktorjevo zgodbo si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.