Prihodnji mesec bosta minili dve leti od začetka vojne v Ukrajini, a dan, ko se bo vojna končala, se še zmeraj zdi zelo daleč. Toda vojna na pragu Evrope ima po dveh letih vse manjšo podporo Zahoda, čeprav se Ukrajina prav s to pomočjo lahko upira Rusiji. Ukrajina si želi konca vojne, če bo iz nje lahko izšla kot zmagovalka, a po besedah Jelene Juvan s Fakultete za družbene vede utegne biti prisiljena v kompromis. Zakaj?
Od začetka vojne v Ukrajini se je svet nedvomno spremenil. Na Bližnjem vzhodu se je začel nov spopad, Evropa se spopada z migrantsko krizo, na Zahodnem Balkanu, kjer ima Rusija v visokih političnih krogih kar nekaj prijateljev, nenehno brbota, razmerja sil se spreminjajo.
Med vojno v Ukrajini se je Evropa ponovno vrnila v čas hladne vojne, ko je sovražnik Zahoda na Vzhodu. “Rusija je še vedno pomembna akterka v mednarodni skupnosti, a v očeh Zahoda je negativna akterka,” je za N1 dejala predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan.
Čeprav se je sodelovanje Zahoda z Rusijo zaostrilo že z rusko aneksijo Krima leta 2014, je z napadom na Ukrajino februarja leta 2022 to povsem zamrlo.
Vloga Zahoda v tej vojni je ogromna. Tako ZDA kot EU namreč zagotavljajo orožje in finančno podporo za stabilnost Ukrajine. Brez njihove pomoči bi se po besedah Juvan vojna najverjetneje končala že v prvem mesecu z ukrajinsko kapitulacijo.
Zahod si, tako Juvan, za vsako ceno želi ruskega poraza. “Vendar se nekako zdi, da se bo zdaj, dve leti kasneje, zgodilo ravno nasprotno. Čeprav ruska zmaga ne bo tako pompozna, kot bi bila, če bi zmagala v prvem mesecu, saj je tudi ruska vojska utrpela velike izgube, kaže, da bo Zahod pritisnil na Ukrajino, da sprejme pogoje in z Rusijo doseže dogovor,” je napovedala.
Če si Zahod ne želi ruske zmage, zakaj vse težje financira Ukrajino?
Prav s pomočjo zahodnega denarja je Ukrajina lahko zdržala dve leti. ZDA so ji ob začetku vojne namreč namenile 102 milijardi evrov vreden paket pomoči, iz katerega je konec preteklega leta porabila še zadnje zagotovljene milijone. Ameriški predsednik Joe Biden si sicer prizadeva za potrditev novega paketa za Ukrajino, a ga republikanski kongresniki, ki imajo v senatu večino, blokirajo. Gre za okoli 56 milijard evrov, ki še vedno čakajo v ZDA.
Podobno je tudi v EU. Čeprav je Unija podprla začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino za vstop v EU, zaradi blokade Madžarske ne more izplačati okoli 50 milijard evrov za Ukrajino. Negotovost je tako iz dneva v dan večja. Ukrajinska ministrica za gospodarstvo Julija Sviridenko je za Financial Times med drugim povedala, da Ukrajina za normalno obratovanje javnega sistema letos potrebuje 37 milijard dolarjev (okoli 33,7 milijarde evrov) finančne pomoči.
Jelena Juvan je poudarila, da je Zahod zaradi svoje pomoči pričakoval hitrejše uspehe v vojni. “Razočaranje, da Ukrajini z izdatno pomočjo ni uspelo spremeniti razmerja sil na bojišču, je veliko,” je dejala Juvan in dodala, da dlje traja vojna, manj je Zahod pripravljen pomagati.
Učinki vojne se namreč kažejo tudi v gospodarstvu. “Vedno bolj se čutijo negativni učinki vojne in tudi zato se pojavljajo pozivi, naj se ta konča ne glede na izid,” je dejala.
Na nadaljnji potek vojne, če se do tedaj še ne bo končala, bo gotovo vplival tudi izid novembrskih ameriških predsedniških volitev. Če bi tudi izvršilno vejo oblasti prevzeli republikanci, bi imela Ukrajina še manj možnosti za nadaljevanje financiranja. “Ukrajina pa brez ameriške pomoči ne more, pa tudi EU brez ameriške pomoči ne more pomagati Ukrajini,” je pojasnila.
ZDA ob tem še naprej razmeroma brezpogojno podpirajo Izrael pri obleganju Gaze, kar pa obenem manjša osredotočenost na Ukrajino, kaj šele na nekatere druge regije, denimo Zahodni Balkan.
Seveda pa se financiranje Ukrajine najverjetneje ne bo končalo niti po koncu vojne. EU je že obljubila, da bo tudi po koncu vojne pomagala obnavljati državo. Lahko se zgodi, je napovedala Juvan, da bo Ukrajina prisiljena v kompromis, po katerem pa zasedenih ozemelj, podobno kot je bilo s Krimom leta 2014, ne bo dobila nazaj.
Komu je vojna v interesu?
Prav zaradi izdatnih pomoči Ukrajini se je v zadnjem času v delu javnosti pojavilo ugibanje, ali si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski oziroma vodstvo Ukrajine sploh želi končanja vojne. Juvan to kontroverzno tezo odločno zavrača. “Ne predstavljam si, da bi si kdo želel, da bi ta vojna trajala,” je dejala.
Ukrajina je, kot že omenjeno, pripravljena na konec vojne, a le če bo lahko izšla kot zmagovalka. “Vojno bodo končali, ko bo Ukrajina zmagala. Čeprav je malo verjetno, da si je sposobna povrniti dele ozemlja, ki jih je Rusija zasedla,” je še dejala.
Je torej na končanje vojne tako bolj pripravljena Rusija kot Ukrajina? Ruski predsednik Vladimir Putin je konec preteklega leta namreč nakazal na možnost, da je Rusija ob upoštevanju ruskih nacionalnih interesov pripravljena na pogovore s Kijevom, Evropo in ZDA.
Kot je poročal BBC, bi državi lahko dogovor najverjetneje dosegli letos, saj se s težavami spopada tudi Rusija – ta namreč nima več dovolj niti vojaške opreme niti vojakov, da bi se vojna lahko nadaljevala še v leto 2025.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje