Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes predstavil volilni program. Dejal je, da želi okrepiti gospodarsko moč in neodvisnost Francije. Napovedal je krepitev obrambnih sposobnosti države, dvig upokojitvene starosti na 65 let, spremembe pa so po njegovem mnenju nujne tudi v francoskem šolstvu in zdravstvu.
Predsednik Francije Emmanuel Macron, ki je uradno predsedniško kandidaturo napovedal šele v začetku marca, je danes predstavil svoj volilni program. V zadnjih tednih je sicer osrednjo pozornost namenjal vojni v Ukrajini, ki je v predsedniški kampanji v Franciji zasenčila vse druge teme. “Kar nekaj stvari, ki jih moramo narediti danes, ko je kriza, in ki jih bomo morali storiti v prihodnjih mesecih in letih, bodo strukturirale življenje naše države na dolgi rok,” je povedal.
V luči vojne v Ukrajini je Macron napovedal krepitev obrambnih sposobnosti Francije. “Vojska mora biti pripravljena odgovoriti na vojno, v kateri se lahko znajde evropska celina,” je dejal. Napovedal je povečanje števila rezervistov v vojski, prav tako naj bi povečali število policistov. V povezavi z razmerami na trgih po začetku vojne v Ukrajini je treba po njegovem okrepiti prehransko neodvisnost Francije, poleg tega si Macron želi prilagoditi evropsko kmetijsko strategijo novim razmeram.
Izpostavil je tudi energetsko neodvisnost in dejal, da Francija lahko postane prva velika država, ki bo postala neodvisna od plina in nafte. Do leta 2050 naj bi zgradili šestih novih jedrskih reaktorjev, za desetkrat povečali pridobivanje energije s pomočjo sonca ter zgradili 50 vetrnih elektrarn.
Macron je spomnil, da je stopnja brezposelnosti v Franciji trenutno najnižja v zadnjih 15 letih, v naslednjih petih letih pa naj bi dosegli polno zaposlenost. Za tiste, ki zaradi prenizkih dohodkov prejemajo denarno pomoč, namerava uvesti obveznost 15- do 20-urne tedenske delovne aktivnosti. Upokojitveno starost želi aktualni francoski predsednik postopoma dvigniti na 65 let, vendar naj bi pri tem upoštevali vrsto dela in delovno dobo, “tako da bo sistem pravičen za vse”.
Šolstvo in zdravstvo je izpostavil kot dva velika vira neenakosti, zato je treba po njegovih besedah spremeniti način dela v teh dveh sektorjih. Okrepiti je treba integracijo priseljencev, je še dejal.
Macron bi lahko v prvem krogu dobil okoli 30 odstotkov glasov. Na drugo mesto se uvršča skrajna desničarka Marine Le Pen, ki se ji obeta okoli 18 odstotkov glasov, nato sledijo trije kandidati, ki lahko računajo na med 11 in 12 odstotkov. To so Valérie Pécresse iz vrst desnih Republikancev, skrajni desničar Éric Zemmour ter skrajni levičar Jean-Luc Mélenchon, čigar priljubljenost se je v zadnjem času nekoliko povečala.
Glede na raziskave naj bi Macron v drugem krogu zmagal ne glede na to, s kom se bo pomeril. Njegova priljubljenost se je od začetka vojne v Ukrajini po poročanju bruseljskega medija Politico povečala za od pet do šest odstotnih točk. Je pa francoski predsednik požel kar nakaj kritik, saj je zavrnil sodelovanje v televizijskih soočenjih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!