Iran vztraja, da se lahko vojna konča le s sprejetjem njihovega predloga

Iranske sile so se pripravljene odzvati na vsakršno agresijo, je v ponedeljek izjavil predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf. Dodal je, da druge možnosti kot sprejetje iranskega predloga za končanje vojne ni.

"Naše oborožene sile so pripravljene odgovoriti in dati lekcijo za vsakršno agresijo. Slaba strategija in slabe odločitve vedno vodijo do slabih rezultatov - svet to že razume," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Galibaf.

Prepričan je, da druge možnosti kot sprejetje iranskega predloga za končanje vojne ni. "Vsak drugačni pristop bo popolnoma neuspešen (...). Dlje, kot bodo zavlačevali, več bodo za to plačali ameriški davkoplačevalci," je dodal.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranski predlog označil za popolnoma nesprejemljiv. Po poročanju televizije ABC naj bi ga najbolj razjezila zahteva Teherana po odškodnini za vso vojno škodo, ki sta jo od njenega začetka 28. februarja povzročila ZDA in Izrael.

Trump je v ponedeljek znova zagotovil, da bodo ZDA dosegle popolno zmago nad Iranom. Kot je dodal, trenutno prekinitev ognja "umetno ohranjajo pri življenju".

Ameriški časnik Wall Street Journal je medtem v ponedeljek ob sklicevanju na vire poročal, da so Združeni arabski emirati v začetku aprila v času, ko je Trump razglasil prekinitev ognja, izvedli napade na Iran. Ti so bili usmerjeni na rafinerijo na iranskem otoku Lavan.

Veleposlanik ZDA v Izraelu Mike Huckabee je med nastopom na konferenci na univerzi v Tel Avivu dejal, da je Izrael v Združene arabske emirate poslal sisteme zračne obrambe železna kupola in tja napotil ljudi, ki bodo z njimi upravljali. Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad odnosi Izraela in Združenih arabskih emiratov, ki so se normalizirali z Abrahamovimi sporazumi leta 2020.

Iran "ožine ne bi smel uporabljati kot orožje"

Katarski premier šejk Mohamed bin Abdulrahman je medtem danes na novinarski konferenci v družbi turškega zunanjega ministra Hakana Fidana dejal, da Iran ne sme uporabljati Hormuške ožine za ustrahovanje zalivskih držav. Da Iran ožine ne bi smel uporabljati kot orožje, je menil tudi Fidan.

Abdulrahman je ob tem svoj nedavni obisk v ZDA označil za "znak podpore pakistanski diplomaciji, da bi čim prej našli rešitev". Pakistan namreč posreduje v mirovnih pogajanjih med ZDA in Iranom.

AFP medtem iz Kuvajta poroča o aretaciji štirih posameznikov, ki so poskusili vstopiti v državo po morju in so priznali, da so pripadniki Iranske revolucionarne garde. Po navedbah kuvajtskega notranjega ministrstva so imeli nalogo, da prodrejo v državo "z ribiškim čolnom, ki je bil prilagojen za to, da izvede sovražne napade na Kuvajt".

Kallas: EU bi lahko misijo Aspides razširila na Hormuško ožino

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je dejala, da bi lahko unija razširila svojo pomorsko misijo v Rdečem morju tudi na Hormuško ožino, vendar šele po koncu vojne na Bližnjem vzhodu. Misija Aspides bi lahko bila prispevek k mednarodni koaliciji voljnih na evropski ravni, je dejala po zasedanju obrambnih ministrov EU v Bruslju.

Misija EU Aspides že bistveno prispeva k zaščiti ladijskega prometa v Rdečem morju, vendar bi se njene dejavnosti lahko razširile tudi na Hormuško ožino, je na novinarski konferenci povedala Kallas.

Kot je pojasnila, bi lahko okrepljena misija prispevala k delu mednarodne koalicije pri zagotavljanju svobode plovbe v Arabskem morju. Po njenih besedah so nekatere države že nakazale, da so pripravljene v misijo prispevati ladje, kar bi lahko pripomoglo k sprejetju odločitve o njeni razširitvi.

Misija Aspides je bila zasnovana leta 2024 za zaščito trgovskih ladij pred napadi uporniških jemenskih Hutijevcev.

Evropo v luči konflikta med ZDA in Iranom skrbi predvsem dolgotrajna zapora strateško pomembne Hormuške ožine, ki je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu praktično zaprta, zaradi česar so poskočile cene energentov.

Francija in Velika Britanija sta sprožili pobudo za vzpostavitev večnacionalne misije za zagotovitev proste plovbe v ožini, skozi katero poteka petina svetovne nafte, a šele, ko bo dosežen mir.

Obrambni ministri EU so marca dali vedeti, da niso naklonjeni razširitvi misije Aspides, dokler traja vojna. "Nihče noče aktivno sodelovati v tej vojni," je takrat izjavila Kallas.

Obrambni ministri sedemindvajseterice, med njimi tudi minister v odhajanju Borut Sajovic, so sicer na današnjem zasedanju razpravljali tudi o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini in krepitvi obrambne pripravljenosti EU. Pri tem so se dogovorili o okrepitvi Evropske obrambne agencije (EDA) za doseganje obrambne pripravljenosti do leta 2030.

Govorili so tudi o misiji ZN v Libanonu, ki se ji konec leta izteče mandat. Pri tem so se strinjali, da je treba najti rešitev. "Trenutno preučujemo novo misijo EU, ki bi pomagala okrepiti nadzor države v Libanonu," je dejala Kallas. "Močnejša kot bo libanonska vojska, šibkejši bo Hezbolah," je dodala.