Kako Kurtijeva politična ošabnost in spor z zavezniki ženeta politično krizo na Kosovu

Politična kriza drži Kosovo v primežu že nekaj časa. Potem ko poslancem v predpisanem roku ni uspelo izvoliti predsednika republike, so parlament razpustili in za 7. junij razpisali predčasne volitve. Te bodo že tretje v manj kot letu in pol.

Redne parlamentarne volitve februarja lani so Kosovu prinesle fragmentiran parlament. Vrstili so se številni neuspešni poskusi konstituiranja parlamenta, stranki Albina Kurtija Samoopredelitev pa na koncu ni uspelo sestaviti vlade. Sledile so predčasne volitve, na katerih je konec decembra spet zmagala Kurtijeva stranka. Tokrat je z zavezniki imela dovolj glasov, in Kurtiju je uspelo sestaviti vlado. Zapletlo pa se je na volitvah predsednika države, na katerih je opozicija bojkotirala glasovanja. Zaradi nesklepčnosti parlament ni mogel izbrati predsednika.

Zdi se, da je Kurti na Kosovu najmočnejša politična figura, ki pa se mu iz različnih razlogov ne uspe izmotati iz pat položaja. Kot je za N1 ocenil profesor Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, Kurti ostaja nesporen kandidat in akter v kosovski politiki. Po njegovih besedah ima izjemno močno podporo kosovske diaspore, ki ga vidi kot kultnega, neustrašnega voditelja brez koruptivnih dejanj. "Je tudi izjemno narcisoiden egocentrik in nepopustljiv. Njegova aroganca in dejstvo, da je sam vladal kar nekaj časa, sta ga pripeljala do tega, da ni pripravljen spoštovati nekaterih postopkov, ki bi jih mogel," je dejal Kočan.

Po juniju trije scenariji

Zadnji kosovski premier pa se je precej zapletel tudi z mednarodno skupnostjo, ki ni naklonjena njegovi politiki. Pri tem je sogovornik s FDV izpostavil predvsem vrsto Kurtijevih ukrepov, ki po njegovih besedah onemogočajo kakršnokoli avtonomijo Srbov na severu Kosova. "Mednarodna skupnost je postavljala volilni sistem Kosova in verjamem, da tudi pomaga metati polena pod noge Kurtiju," je ocenil Kočan. Kot je dodal, želi tujina vzpostaviti "anti Kurti element", znotraj katerega bi tri glavne opozicijske stranke nastopile proti Samoopredelitvi.

Kočan na junijskih volitvah ter po njih vidi tri mogoče scenarije. Najbolj verjetno se mu zdi, da bo Kurti znova zmagal, razdelitev poslanskih mandatov pa ne bo kaj dosti drugačna. Blokada in nestabilnost se bosta tako nadaljevali. Po drugem scenariju bi PDK, LDK in AAK res skupaj nastopile proti Kurtiju. Kot pa opozarja Kočan, te stranke nimajo veliko zaupanja med seboj. Po tretjem scenariju pa bi močan mednarodni pritisk Kurtija prisilil v spremembo strategije. Tako bi po besedah sogovornika bil pripravljen na imenovanje bolj sprejemljivih ministrov ali celo na sodelovanja s katero od opozicijskih strank.

"Kurti navzven ne more računati na nikogar"

Kočan je v pogovoru večkrat izpostavil slabe odnose Kurtija z dolgoletnimi zavezniki. Kot je poudaril, je ključni dejavnik na Kosovu mednarodni, pri čemer so izjemno pomembne ZDA in Evropska unija. "Kurtijev ključni problem je, da ima samo domačo legitimnost. Navzven ne more resno računati na nikogar," je ocenil.

Kosovo je po njegovih besedah finančno, razvojno in institucionalno vezano na EU. Kot pravi, je odnos z Unijo zelo slab zaradi unilateralizma, Kurtijeve nezmožnosti sprejemanja kompromisov s Srbijo in ignoriranja zahtev za deeskalacijo. Aktualni kosovski premier prav tako svojih potez ne koordinira z Washingtonom in vleče enostranske poteze. "ZDA so zelo pomembne zaradi misije Kfor in mednarodnega priznanja," je opozoril profesor. Pri tem je dodal, da je tudi odnos z Albanijo zelo ambivalenten. Najpomembnejši akter na Kosovu je v tem trenutku Turčija, a se ta po Kočanovih besedah omejuje predvsem na varnostno področje.

Profesor Faris Kočan meni, da skuša Albin Kurti podporo ohranjati v progresivnih civilnodružbenih krogih, kjer ima zaradi svoje protikorupcijske retorike in osebne zgodovine nekaj kapitala. Vendar mu na drugi strani škodita unilateralizem in politična ošabnost, ki izhaja iz tega, da je vedno sam vladal in sestavljal vlade.

"Kosovo je diplomatsko, varnostno in gospodarsko povsem odvisno od Zahoda, Kurti pa se bori proti temu. Težko bo zdržal ta pritisk," je dodal. Del Kurtijeve domače legitimnosti namreč izhaja iz tega, da ne popušča Zahodu. Če pa bi šel preveč v nasprotovanje, bi tvegal izolacijo, ki bi bila preveč problematična za Kosovce. Kočan opozarja tudi na gospodarske posledice Kurtijevega načina vladanja. "Ni nujno slabo imeti močnega voditelja, če pa to gre na račun slabljenja institucij ter pravne, družbene in politične predvidljivosti, začnejo investicije usihati," je poudaril.

Kje bi lahko Kurti popustil?

Bi pritiski lahko spremenili Kurtija? Kočan meni, da je to mogoče, vprašanje pa je, kje in za koliko bi spremenil svoja stališča. Kurtijeva legitimnost po njegovih besedah izhaja iz nasprotovanja establishmentu, boju proti korupciji starih kosovskih elit in trdem stališču do Srbije. "Če bi naredil pretiran preobrat, bi kapituliral," ocenjuje sogovornik. Kompromise bi lahko Kurti po njegovem mnenju sprejemal glede Srbov na Kosovu, kjer bi predvsem povečal število sestankov na to temo in umiril retoriko. Kočan ne izključuje niti možnosti uvedbe neke oblike zveze srbskih občin pod drugim imenom.

Kurti bi lahko popustil tudi pri odnosu z ZDA, saj si Kosovo po sogovornikovih besedah dolgotrajnega konflikta z ZDA ne more privoščiti. Tu pa je še koalicijska politika na Kosovu, kjer bi Kurti lahko najlažje popustil. Po Kočanovih ocenah bi lahko imenoval bolj kompromisne ministre ter zmanjšal personalizacijo oblasti. Ponavljajoče se volitve bi namreč lahko postale "predrage" zanj. "Ljudje bi lahko postali preutrujeni in bi ga videli kot nesposobnega za sprejemanje kakršnega koli kompromisa. Te institucionalne blokade ga lahko stanejo," je sklenil profesor Faris Kočan.