Kako so evropski poslanci iz Slovenije glasovali o resoluciji o Rusiji

Svet 23. Nov 202219:28 > 19:3320 komentarjev
Foto: BOBO/Profimedia/N1

Evropski poslanci so danes sprejeli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Štirje evropski poslanci iz Slovenije, ki so člani skupine EPP, so resolucijo podprli. Poslanca S&D (Milan Brglez in Matjaž Nemec) sta se vzdržala, poslanca Renew (Irena Joveva in Klemen Grošelj) pa se glasovanja nista udeležila. Kako evropski poslanci pojasnjujejo svoje glasove?

Evropski poslanci so glasovali o resoluciji, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta s 494 glasovi za, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih.

“Načrtni napadi in grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava pomenijo teroristična dejanja,” med drugim piše v resoluciji. S tem je Evropski parlament sledil pozivom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in tudi formalno, četudi predvsem na simbolični ravni, najostreje obsodil dejanja Rusije.

V evropski zakonodaji zaenkrat ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. EU ima seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti in posamezniki, ne pa tudi države.

Kako so glasovali evropski poslanci iz Slovenije?

Resolucijo so podprli vsi štirje slovenski poslanci, ki so člani družine EPP. Gre za Milana Zvera, Romano Tomc, Ljudmilo Novak in Franca Bogoviča. Velika večina skupine S&D je glasovala za resolucijo, vzdržalo se je devet njihovih poslancev. Med njimi sta tudi Milan Brglez in Matjaž Nemec. Resolucijo je prav tako podprla velika večina evropske družine Renew. Poslanca iz Slovenije Irena Joveva in Klemen Grošelj pa se glasovanja nista udeležila, je poročalo Delo.

Brglez: Z opredelitvijo Rusije kot teroristične države se zapira prostor za pogajanja

“Resolucija predstavlja škodljiv odmik od enotnega stališča Evropskega parlamenta, ki je v preteklih resolucijah konsistentno obsodil rusko agresijo na Ukrajino,” je Brglez obrazložil, zakaj, se je pri glasovanju vzdržal.

Meni, da besedilo tokratne resolucije nima podlage v mednarodnem pravu, temveč v partikularnih političnih interesih za populistično orisovanje situacije ter obračunavanje z eno izmed vpletenih držav, v času, ko je oboroženi konflikt še vedno v teku. “Z opredelitvijo Ruske federacije kot teroristične države (s teroristi se ne pogaja!), se zapira prostor za to, da se reševanje konflikta z bojišča preseli za pogajalsko mizo,” je razložil. Dodal je, da s to resolucijo Evropski parlament jemlje kredibilnost postopkom, ki morajo biti sproženi pred mednarodnimi sodnimi instancami. Podprl je zahtevo po preiskavi in kazenskem pregonu vojnih zločinov.

Ob političnih oznakah in terminih treba biti previden, pa je opozoril Nemec. “Nepremišljeni terminološki odmiki od Rusije kot vojne agresorke, nad katero visi utemeljen sum vojnih zločinov ter zločinov proti človečnosti, bi samo zamajali jasnost namere za odgovornost, s katero se bo prej ali slej morala soočiti Rusija zaradi dejanj, ki so v nasprotju s temeljnimi postulati mednarodnega prava,” je zapisal v obrazložitvi glasu.

Cilj mora biti čimprejšnja umiritev strasti in pričetek mirovnih pogajanj, je dodal. “Z oznako Evropskega parlamenta, da gre za teroristično državo, tako močno pripiramo pot proti miru in začetku pogajanj ter vloge Evropske unije kot posrednice miru,” je še zapisal Nemec.

Joveva in Grošelj: “Všečni populizem v danih razmerah ni primeren.”

Poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj o resoluciji nista glasovala. V pojasnilu sta obsodila rusko agresijo na Ukrajino in podprla ukrajinski boj za ozemeljsko celovitost ter mednarodno neodvisno preiskavo vojnih zločinov.

A sta k temu dodala: “Tako pomembno besedilo mora biti usklajeno ne le z večino političnih strank v Evropskem parlamentu, pač pa tudi na ravni vseh institucij Evropske unije, predvsem pa mora biti utemeljeno na pravu EU in mednarodnem pravu ter mora odražati resnost in celoten obseg posledic, ki sledijo dodelitvi tovrstnega statusa.” Opozorila sta, da so številne države pri dodelitvi tovrstnega statusa zadržane, in izpostavila ZDA in Nato. Ta ima namreč konkretne mednarodnopravne posledice, sta dodala. “Meniva, da všečni populizem, ki mu ne sledijo dejanja, v danih razmerah ni primeren,” sta zapisala.

Zver: “Resolucija grozodejstva, ki jih izvaja Rusija, prepoznava kot državni terorizem.”

Resolucijo je podprl Zver, ki je bil tudi med njenimi predlagatelji. V obrazložitvi glasovanja je poudaril, da je Ukrajina dokumentirala več kot 34.000 vojnih zločinov, ki so jih povzročile ruske sile. Spomnil je na dogodke v Buči, Irpinu in Borodjanki. “Resolucija grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad ukrajinskim narodom, prepoznava kot državni terorizem. Državni terorizem se namreč nanaša na ravnanja nasilja, ki ga neka država sistematično usmerja proti civilistom druge države ali proti državljanom svoje države,” je pojasnil Zver.

Poudaril je, da je Evropski parlament z omenjeno resolucijo potrdil podporo samostojnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, znotraj njenih mednarodno priznanih meja. “Evropski parlament obenem tudi obsoja nezakonito, neutemeljeno in nepravično vojno proti Ukrajini, zahteva, da se nemudoma končajo vsa vojaška ravnanja in da se ruske vojaške sile brezpogojno umaknejo iz ukrajinskega mednarodno priznanega ozemlja,” je dodal.

Nekaj trenutkov po tem glasovanju so hekerji onemogočili spletno stran Evropskega parlamenta. Predsednica parlamenta Roberta Metsola je sporočila, da je odgovornost za napad prevzela “prokremeljska skupina”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar