Kdaj znižujemo vročino: ne zbijajte je prehitro

Svet 24. Jan 202305:381 komentar
Kdaj znižujemo vročino
Foto: PROFIMEDIA

Povišana telesna temperatura oziroma vročina ima pomembno vlogo pri obrambi telesa pri okužbah, saj pospeši imunski odgovor telesa. Nekaterim povzroča slabo počutje in s tem posledično skrbi, da jo je treba hitro znižati, kar pa ne velja za vsak primer. Pomembno je, da vemo, kdaj in kako jo znižujemo.

Povišana temperatura je eden najpogostejših simptomov, zaradi katerih ljudje poiščejo nasvet zdravnika oziroma farmacevta.

Vročina je telesna temperatura, višja od določene vrednosti, ki velja za normalno telesno temperaturo. Ta je različna glede na starost, spol, čas dneva, telesno dejavnost, vpliv presnove in mesto merjenja.

Pogosto je vročina vzrok za pretirano zaskrbljenost in velikokrat jo želimo znižati prehitro. Strah pred vročino je predvsem posledica napačnega splošnega prepričanja, da je vročina bolezen in da je zato treba takoj ukrepati.

Vročina ni nevarna. Običajno je le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni mehanizem organizma, opozarja magister farmacije Milan Balaban iz ljubljanskih lekarn.

Vročina je namreč fiziološki mehanizem, ki pospeši imunske procese in nam tako pomaga pozdraviti okužbo. Kadar otroku prezgodaj dajemo zdravila za zniževanje temperature, lahko zaradi tega prepozno prepoznamo vzrok bolezni in je zato tudi ne zdravimo pravilno, opozarjajo farmacevti.

Pediatri priporočajo zniževanje telesne temperature šele, ko ta naraste nad 38,5 stopinje Celzija. Če pa otrok vročino dobro prenaša, lahko z zniževanjem temperature počakamo, saj pogosto vročina pade sama. Če po treh dneh ni izboljšanja, pediatri svetujejo obisk zdravnika.

O povišani telesni temperaturi pri otroku govorimo, če je izmerjena:
– pod pazduho nad 37,2 °C,
– v zadnjiku nad 38 °C,
– v ustih nad 37,5 °C in
– v ušesu nad 38 °C.

Vzroki za povišano temperaturo so različni

V kar 90 odstotkih so razlogi za povišano telesno temperaturo pri otrocih akutne virusne okužbe, opozarja magistra farmacije Suzana Levanič. To so navadni prehladi, okužbe nosu, žrela, srednjega ušesa, sapnika in pljuč. Redkeje so razlogi bakterijske okužbe, reakcije po cepljenjih ali nekaterih zdravilih, poškodbe tkiv, stanje izsušenosti in poškodbe osrednjega žičevja.

Tudi rast zob lahko povzroči povišano telesno temperaturo, vendar le redko nad 38 stopinj Celzija in redko traja več kot osem ur. Kadar pa je temperatura višja od 38,5 stopinje Celzija in 39 stopinj Celzija, obstaja nevarnost neželenih učinkov. Neugodje je povezano s hitrejšo izgubo tekočin in soli, pospešenim delovanjem srca in glavobolom.

Telesna temperatura je tudi preprost in precej zanesljiv kazalec splošnega stanja organizma. Koristi vsaj deloma pri oceni resnosti bolezni. Nevarne okužbe redko potekajo z nizko vročino do 38 stopinj Celzija, še zlasti pri večjem otroku, povišanje temperature nad 40 stopinj Celzija pa je že resno opozorilo, še zlasti pri dojenčku, in zahteva vsaj posvet z zdravnikom.

Kdaj k zdravniku?

  • kadar vročina vztraja več kot tri dni,
  • ko se pojavijo vročinski krči,
  • če je otrok vidno prizadet in dehidriran.
Vročina pri otrocih
PROFIMEDIA

Kako jo znižujemo?

Pri odraslih o povišani telesni temperaturi govorimo, kadar preseže normalno vrednost – ta je med 35,6 in 37,7 stopinje Celzija. Družinski zdravniki svetujejo, da zdravilo vzamemo, ko doseže 38 stopinj Celzija.

Povišano temperaturo lahko znižujemo z zdravili za zniževanje telesne temperature (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, natrijev metamizolat). Zelo učinkovit način zniževanja telesne temperature je tudi ohlajevanje telesa s hladnimi obkladki in s kopeljo (vodo v kopeli ohlajujemo postopoma) ali s prhanjem. Treba je piti zadostne količine tekočin.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar