V Tajvanski ožini zaznali padle kitajske rakete

Svet 04. Avg 202208:32 > 14:51
Delite:
Kitajska vojska tank
Foto: Profimedia

Kitajski državni mediji poročajo o vojaških vajah na šestih lokacijah okoli Tajvana, ki jih je azijska velesila napovedala po obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu. Tajvan je potrdil, da je v Tajvansko ožino, 160-kilometrski morski pas, ki državo ločuje od celine, zaznal rakete.

Kitajska je po poročanju tujih medijev le nekaj ur po odhodu ameriške političarke Nancy Pelosi s Tajvana začela obsežne zračne in pomorske vojaške vaje okoli otoka. Vaje, kakršnih na tem območju še ni bilo, naj bi trajale tri dni.

Tajvan je potrdil, da so izstrelki dolgega dosega pristali blizu otokov Matsu, Wuqiu in Dongyin v 160 kilometrov široki Tajvanski ožini, ki ločuje Tajvan od celine, a so padli bližje celini kot Tajvanu.

“Kitajska je bila nervozna tudi za manjše obiske.”

Kitajska je obisk Pelosi v Tajpeju že pred njenim prihodom obsodila kot “izjemno nevarno delovanje ZDA na Tajvanu”. Napovedala je “usmerjene vojaške ukrepe”, za katere bo uporabila pravo strelivo, obali Tajvana pa se bodo približali na le 20 kilometrov.

“To je pričakovano. Kitajska je bila nervozna tudi za manjše obiske,” je v pogovoru o razlogih za obisk Pelosi ter posledicah za N1 povedal profesor dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. “Kot velesila mora svojo retoriko ustrezno podkrepiti z dejanji. Če bi bila prizanesljiva, bi Kitajska izpadla zelo nekredibilno,” je pojasnil.

G7: Obisk ne more biti povod za vojaško aktivnost

Zunanji ministri držav iz skupine G7 pa so sporočili, da so zaskrbljeni glede zadnjih izvedenih in napovedanih “groženj Kitajske, predvsem vaj in ekonomskih sankcij, s katerimi po nepotrebnem izziva izbruhe”.

“Nobenega razloga ni, da bi obisk lahko uporabili kot povod za agresivno vojaško aktivnost v tajvanski ožini,” so zapisali v izjavi. Kitajsko pozivajo, da naj ne spreminja statusa quo s silo in da naj odprta vprašanja v regiji rešuje po mirni poti ter ob spoštovanju pravil mednarodnega prava.

Delegacija kot izraz podpore tajvanskemu ljudstvu

Pelosi je medtem prek družbenega omrežja Twitter sporočila, da je vodila delegacijo ameriškega kongresa, da bi jasno izrazila podporo ZDA tajvanskemu ljudstvu – in tistim, ki so zavezani demokraciji ter človekovim pravicam. Ob tem je objavila tudi kratek video.

Kratko ozadje kitajsko-tajvanskega spora

Čeprav ima Tajvan svoje politično vodstvo vse od leta 1949, ga Peking šteje kot del svojega ozemlja. Kitajska se je zavezala, da bo ščasoma Tajvan združila in povezala s celino, pri tem pa, če bo potrebno, uporabila tudi silo. Tajvan ima sicer v mednarodni skupnosti zaradi moči in vpliva velike Kitajske malo “prijateljev”. Neodvisnost Tajvana priznava samo 13 držav.

To so: Vatikan, Belize, Gvatemala, Haiti, Honduras, Maršalovi otoki, Nauru, Palau,  Sveti Vincent in Grenadine, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Paragvaj in Tuvalu.

Še pred nekaj leti je Tajvan priznavalo 21 držav, vendar so Panama, Dominikanska republika, Burkina Faso, Salvador, Kiribati, Salomonovi otoki in Nikaragva priznanje Tajvana preklicale in ga priznale kot del Kitajske.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

#related-news_0

 

Komentari

Vaš komentar