Menu Item
Močno zaostrene razmere na Kosovu se tik pred vstopom v novo leto in začetkom pravoslavnih božičnih praznikov umirjajo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je preklical odlok o najvišji bojni pripravljenosti srbske vojske, barikade na severu Kosova so že odstranili. Mednarodni skupnosti je vsekakor odleglo, a kot kaže, le do naslednje krize. Kakšna je geneza kosovskega vprašanja, ki je prav v teh dneh pripeljalo do najhujše eskalacije razmer v zadnjih letih, ko poznavalci niso več izključevali niti možnosti oboroženega spopada nedaleč od Slovenije?
Ne le, da leto 2022 ni prineslo napredka v odnosih med Srbijo in Kosovom, v dneh tik pred novim letom smo spremljali celo eno največjih zaostritev odnosov v zadnjem času, ko mnogi niso izključevali niti možnosti oboroženega spopada med Srbijo in Kosovom. Kosovo bo februarja obeležilo 15. obletnico razglasitve svoje neodvisnosti, a ga Srbija še vedno šteje kot del svojega ozemlja. A tako napeto, kot je bilo zdaj, ni bilo že dolgo.
Prve napetosti letos so se na severu Kosova, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, pojavile avgusta. Priština je takrat spremenila mejni režim in prepovedala vstop osebam s srbskimi osebnimi izkaznicami, prav tako je zahtevala kosovske registrske tablice. Kljub temu, da Srbi na Kosovu svoje avtomobile večinoma registrirajo v Srbiji in ne na Kosovu, zato so njihove registrske tablice s kosovskimi oznakami večinoma izdelane v Srbiji.
Čeprav je šlo za recipročne ukrepe, saj Srbija 11 let ni dovolila vstopa državljanom Kosova s kosovskimi dokumenti, ampak jim je izdajala posebna dovoljenja, so bile odgovor barikade, še bolj pa se je zaostrilo, ko je na severu Kosova odjeknilo tudi nekaj strelov.
Washington in Bruselj sta posredovala in Priština je poleti hitro zamaknila uveljavitev novega mejnega režima. Tudi Srbija je po dogovoru s Prištino svoj režim nekoliko omilila in se med drugim zavezala, da ne bo več izdajala registrskih oznak s kraticami kosovskih mest. Toda umiritev razmer ni trajala dolgo, tik pred koncem leta se je temperatura močno približala vrelišču.
Celo tako zelo, da je predsednik Srbije Aleksandar Vučić svaril pred katastrofo na Kosovu, govoril o najtežjih dneh svojega predsednikovanja, na pomoč klical ZDA in naposled še dvignil bojno pripravljenost srbske vojske na najvišjo stopnjo.
Kaj se torej zgodilo, da so se tokrat na Kosovu razmere tako močno zaostrile?
Napeti december
V začetku decembra je v severni del Kosovske Mitrovice, kjer je večinsko srbsko prebivalstvo, vstopilo več sto pripadnikov kosovske policije in specialnih enot. Kot so sporočili, je bil namen prihoda “zaščita narodnostno mešanih delov mesta.”
Prisotnost so okrepili po več incidentih, tudi streljanju na severu Kosova, in po tem, ko so Srbi na Kosovu že množično izstopili iz kosovskih institucij (tudi iz policije) in je tam ostalo le še nekaj policistov.
Sledili so protesti, kaplja čez rob za Srbijo pa je bila kosovska aretacija več nekdanjih kosovskih policistov srbske narodnosti, med njimi tudi Dejana Pantića. Kosovske oblasti so ga aretirale 10. decembra na mejnem prehodu Jarinje, ko se je s soprogo vračal iz Raške.
Priština ga obtožuje “terorističnega dejanja” zaradi suma, da je sodeloval v napadu na prostore kosovske centralne volilne komisije v večinsko srbskem severnem delu Mitrovice, kjer bi morale potekati volitve po odstopu srbskega župana.
Pantić je bil eden od 600 policistov srbske narodnosti, ki so izstopili iz kosovskih institucij. Prav njegova aretacija je sprožila ponovno postavljanje barikad, Pantićeva družina pa skoraj teden dni ni imela sploh nobenih uradnih informacij o tem, kje Pantić je oziroma kam so ga kosovske oblasti odpeljale. Blokiranih je bilo 13 cestnih povezav in nekaj večjih mejnih prehodov, ki so jih morali tudi zapreti, barikade pa so se pojavile celo v središču Mitrovice.
Priština je namreč po mnenju Beograda s svojimi decembrskimi potezami in odločitvami poteptala bruseljski sporazum in nadlegovala prebivalce, zato so srbske oblasti začele pošiljati signale, da bi na Kosovo napotile tisoč pripadnikov srbskih varnostnih sil.
Kmalu je od Natove misije na Kosovu (Kfor) Srbija dejansko zahtevala, da naj ji v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244 iz leta 1999 to napotitev tudi omogoči. Poveljnik Natovih mirovnih sil, generalmajor Angelo Michele Ristuccia, je odgovoril, da ima Kfor dovolj vojakov in zmogljivosti za zagotavljanje varnosti na Kosovu.
Po še vedno nepojasnjenem streljanju na severu Kosova, ki k sreči ni terjal žrtev, je Srbija v minulih dneh na mejo poslala celo havbice, a jih potem hitro vrnila v vojašnico.
Napetosti so nato dosegle vrhunec v ponedeljek zvečer, ko je Vučić odredil najvišjo stopnjo bojne pripravljenosti srbske vojske in vseh enot pod nadzorom notranjega ministrstva. Priština pa je odgovorila, da “želi Srbija pod vplivom Rusije destabilizirati Kosovo”.
Дајемо све од себе да сачувамо мир. https://t.co/4YOYlVZ8pm
— Александар Вучић (@avucic) December 27, 2022
Razmere so se začele umirjati šele v sredo, ko je vrhovno sodišče odločilo, da gre lahko aretirani policist srbske narodnosti Pantić v hišni pripor in se torej vrne domov. Po tem so začeli odstranjevati tudi barikade. Kljub temu, da kosovski premier Albin Kurti ob tem ni skrival začudenja in se spraševal, kako je lahko človek, obdolžen terorizma, izpuščen v hišni pripor.
Vmes je Kosovo podpisalo še prošnjo za vstop v Evropsko unijo, pri čemer pet držav članic neodvisnosti Kosova še vedno ni priznalo.
Slovensko zunanje ministrstvo o potovanju na Kosovo
Na poseben režim prehajanja meje v tem delu Balkana na spletni strani opozarja tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki pri načrtovanju potovanja svetuje, “da ste pozorni na to, da srbski mejni organi vsak vstop na Kosovo, ki ni bil opravljen preko vstopnih kontrolnih točk med Srbijo in Kosovom, štejejo za nelegalen”. “Če se opravi denimo vstop na Kosovo preko vstopnih kontrolnih točk in se medtem opravi prestop meje z Makedonijo, se veljavnost vstopa preko Srbije razveljavi. Tako se mora potnik vrniti nazaj v Srbijo znova preko Makedonije ali pa preko Črne gore,” opozarja slovensko zunanje ministrstvo.
Kosovo želi že vse od razglasitve neodvisnosti vzpostaviti večji nadzor tudi nad severnim delom države, kjer živi srbsko prebivalstvo, ki samostojnosti Kosova ne priznava, še vedno pa je v precejšnji meri izrazito vezano na Beograd, za N1 pojasnjuje dr. Rok Zupančič, izredni profesor na katedri za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede, ki je o konfliktu na Kosovu spisal doktorat in je med drugim tudi v stikih s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem.
Iz te želje Kosova izvira tudi odločitev Prištine o prepovedi uporabe registrskih oznak, izdanih v Srbiji. To je tako, pravi Zupančič, kot bi Slovenija izdajala tablice z registrsko oznako Trsta.
Za boljše razumevanje razmer se je treba spomniti leta 2013, pravi Zupančič. Takrat je bil po desetih krogih pogajanj med tedanjim kosovskim premierjem Hashimom Thacijem in njegovim srbskim kolegom Ivico Dačićem ob posredovanju EU dosežen dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.
Za Srbe s Kosova in tudi širše so po besedah Zupančiča najpomembnejše prve točke sporazuma, ki se nanaša na zavezo o ustanovitvi Zveze srbskih občin na Kosovu (ZSO): “Toda ZSO, ki naj bi imela v pristojnosti gospodarski razvoj, izobraževanje, zdravstvo in še nekatere ključne tematike, povezane z obstojem Srbov na Kosovu, do danes – torej skoraj 10 let od sklenitve sporazuma – še vedno ni.”
Razlog je v tem, da se Priština severu Kosova ne želi odpovedati, ustanovitev Zveze srbskih občin pa bi vodila v večjo srbsko samoupravo srbskih občin na severu Kosova. Obenem pa kosovske oblasti postopoma, “s taktiko rezanja salame”, širijo vpliv in pristojnosti tudi na severu Kosova.
“Tudi pri teh zadnjih napetostih je šlo torej za epizodo v nizu povezanih dogodkov, ko želi Priština širiti svoj vpliv na severu, medtem ko se tam živeči Srbi ob izdatni podpori Beograda – tako po uradnih poteh kot tudi s kakšnimi manj diplomatskimi sredstvi – temu krčevito upirajo,” pojasnjuje Zupančič.
Ključni dogodki in izjave: kdo je zaostroval in kdo popuščal?
Kosovski premier Kurti z ostro retoriko že poleti ni skoparil – za dogajanje na severu države je okrivil srbskega predsednika Vučića in dejal, da gre za “agresivne akcije, ki so jih vnaprej načrtovali v Beogradu”. Podobne obtožbe je še večkrat ponovil in tudi v nedavnem intervjuju za Delo govoril o ilegalnih strukturah na severu Kosova, “ki so se spremenile v kriminalne tolpe”, financirajo in usmerjajo pa jih iz Beograda.
Istočasno pa je Priština po Zupančičevih besedah delala v smeri vzpostavitve popolne kosovske oblasti tudi v tem delu države. Denimo pošiljanje okrepljenih policijskih enot na sever, “paradiranje” kosovskih policistov na severu Kosova, recimo na jezu Gazivode, in razmeroma ostre kontrole srbskega prebivalstva. Na nadzornih točkah so kosovske oblasti med drugim izvajale tudi preglede vozil, česar prej ni bilo, dogajanje pa je močno krojila tudi kriza z registrskimi tablicami.
Pomemben dogodek v nizu napetosti je bil tudi množični izstop kosovskih Srbov iz kosovskih institucij, v katere so se od leta 2013 postopoma vključevali. Tudi v policijo, pravosodje in celo v kosovske varnostne sile, kar je zametek kosovske vojske.
Dogajanje se je po besedah profesorja obramboslovja razvijalo po načelu akcija – reakcija in je težko reči, pravi, kdo je zaostroval, in kdo popuščal: “Kurti izvaja, kar je napovedal. Srbija se temu zoperstavlja, kar je napovedala.” Edina razlika je po njegovi oceni v tem, da je Kurti bolj direkten, Vučić pa se skuša predstaviti kot “veliki mirovnik”, predvsem pred kamerami in Zahodom, čeprav je težko verjeti, da bi se lahko barikade in druge zaostritve zgodile brez njega.
Serbian autocratic regime's 10-hr border detention of Dr.@Trajkovic_Rada, advisor to 🇽🇰 Minister Nenad Rasic & a diabetic, for the 2nd time this week, is a gross violation of human rights & typical retaliation against law-abiding 🇽🇰 Serbs. @StateEUR @JosepBorrellF @MiroslavLajcak
— Albin Kurti (@albinkurti) December 16, 2022
Kakšna je vloga Rusije?
Moskva je Srbijo in Srbe na Kosovu ves čas, kot tradicionalna zaveznica in stalna članica varnostnega sveta OZN, ki Kosova ne priznava, odločno podpirala. Nazadnje v sredo, ko je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil: “Seveda podpiramo Beograd pri njegovih ukrepih. Naravno je, da Srbija brani pravice Srbov, ki živijo v tako težkih razmerah, in da se ostro odzove, ko kršijo njihove pravice.”
Profesor Zupančič pravi, da “Moskva ne zamudi priložnosti, da z zanjo majhnim vložkom, denimo sklenitvijo za Srbijo ugodnega sporazuma o nakupu ruskega plina, ohranja nek vzvod moči na Balkanu, ki ga lahko v geopolitični šahovski igri na nivoju sveta pritisne, ko je to potrebno.” Kot pojasnjuje, Rusija podobne vzvode – na poceni način – ohranja tudi drugod po Balkanu, a imajo tam svoje računice tudi zahodne države, ki z vidika boja za prevlado igrajo podobno igro in jo trenutno po njegovi oceni proti Rusiji tudi dobivajo.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je že avgusta dal jasno vedeti, da zavezništvo pozorno spremlja zaostrene razmere na Kosovu in ponovil, da so sile Kfor pripravljene posredovati, če bo stabilnost Kosova ogrožena.
Septembra je zveza Nato na Kosovo poslala enoto rezervistov “v velikosti bataljona”. Zupančič ocenjuje, da so bile poteze običajne: “Nato je dajal vedeti, da je navzoč in je v zadnjih tednih okrepil patruljiranje na severu, hkrati pa je bil neposredno v stikih z vsemi glavnimi akterji – tako tistimi v Prištini kot tudi z Beogradom in je, tudi z demonstracijo svojih zmogljivosti in odločno retoriko, skušal delovati preprečevalno, da ne bi prišlo do enostranskih in prehitrih dejanj, ki bi lahko vodile v širši izbruh nasilja.”
Evropska unija pa je še naprej igrala svojo vlogo glavne posrednice med sprtima stranema, nazadnje, ko je bil novembra v Bruslju dosežen dogovor o registrskih tablicah. Tudi Zupančič vidi EU kot “samooklicano mirovno posrednico, ki skuša deeskalirati retoriko in umiriti žogico na taktični ravni, na strateški ravni pa Beograd še naprej peljati v smer, ki vodi v priznavanje Kosova kot države”.
“Ne mislim nujno de iure, ker je to zaenkrat težko uresničljivo, de facto pa vendarle v smislu odprtih poti, dialoga, dogovarjanja za normalizacijo življenja običajnih ljudi (denimo medsebojno priznavanje dokumentov ipd.),” pravi profesor.
“Vojna je za danes končana, se vidimo v novi vojni”
Potem ko so nekdanjega policista Pantića po odločitvi vrhovnega sodišča premestili v hišni pripor, so se razmere začele umirjati. Po navodilu iz Beograda so kosovski Srbi hitro odstranili barikade, k deeskalaciji pa so pripomogla tudi zagotovila Washingtona in Bruslja, da kosovske oblasti ne bodo več aretirale Srbov, tudi tistih, ki so sodelovali v mirnih protestih z blokadami cest in barikadami. Po besedah Vučića, ki je odlok o najvišji bojni pripravljenosti vojske preklical, sicer nezaupanje Kosovskih Srbov v Albina Kurtija ostaja.
Tudi Zupančičevi kolegi s Kosova profesorju pravijo nekako takole: “Hvala, to je bilo to za zdaj. Vojna je za danes končana. Se vidimo jutri – v novi vojni,” za N1 pripoveduje Zupančič.
Ocenjuje, da v kratkem hujše nove eskalacije razmer ne bo, a zapleti bodo ostali in se še pojavljali, “saj s Kurtijem in Vučićem trdno v sedlih nič ne kaže, da bi se ključna zadeva za Srbe, torej ustanovitev Zveze srbskih občin in več srbske samouprave na Kosovu lahko kmalu uresničila”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje