Samo nekaj dni po odmevnem oboroženem uporu ruske najemniške vojske Wagner sta se na sestanku srečala vodja omenjene skupine Jevgenij Prigožin in ruski predsednik Vladimir Putin. Po navedbah Kremlja so triurnemu sestanku, na katerem je Putin predstavil svoj pogled na Wagnerjev upor, prisostvovali poveljniki in predstavniki vodstva najemniške skupine. Ali se je Prigožin na sestanku srečal tudi z obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, ki ga je dolgo časa zelo ostro kritiziral, v Kremlju niso razkrili.
Le pet dni po oboroženem uporu najemniške vojaške skupine Wagner sta za mizo sedla vodja najemnikov Jevgenij Prigožin in ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je za ruski državni medij Ria Novosti povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, se je sestanek odvil 29. junija, nanj pa je ruski predsednik povabil 35 ljudi, med katerimi so bili poveljniki vojaških odredov in vodstvo Wagnerja s Prigožinom na čelu.
Po poročanju ruskega medija je Putin med triurnim sestankom podal svojo oceno glede dogajanja na bojiščih v Ukrajini ter svoj pogled na Wagnerjev upor. Prisluhnil naj bi tudi poveljnikom Prigožinove najemniške skupine in jim ponudil “možnost za nadaljnje sodelovanje v boju”, so sporočili iz Kremlja.
Obrambno ministrstvo je namreč pred mesecem naznanilo, da bodo morale vse t. i prostovoljske vojaške enote z njim skleniti pogodbe, če bodo še želele delovati. To bi morali storiti tudi Wagnerjevi borci, čemur pa so ti večinoma nasprotovali. Poskus “uničenja zasebne vojaške organizacije”, kot je potezo ministrstva v prvi izjavi po uporu opisal Prigožin, naj bi bila po njegovih trditvah tudi povod za pohod proti Moskvi.
Najemniki pa so s pohodom želeli doseči tudi zamenjavo v vrhu ruskih oboroženih sil. Prigožin je že dalj časa ruske oblasti in vojaško poveljstvo krivil za neuspehe v Ukrajini, še posebej oster pa je bil v kritikah do načelnika generalštaba vojske Valerija Gerasimova in obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Ali sta se s slednjim med kremeljskim sestankom tudi srečala, ni znano. Peskov je namreč na vprašanje, ali so bili na sestanku prisotni tudi predstavniki obrambnega ministrstva, odgovoril, da “o tem nima več kaj povedati”.
Konvoj Wagnerjevih borcev je proti Moskvi krenil 24. junija, po tem ko je Prigožin rusko vojsko obtožil, da je napadla njegove najemnike. Wagnerjeve sile so zavzel vojaško poveljstvo v Rostovu na Donu ter nekatere druge objekte v pokrajinah Lipeck in Voronež. Približno 200 kilometrov pred Moskvo je šef najemniške vojske dosegel dogovor z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in pohod ustavil.
Dogovor je predvideval selitev šefa Wagnerja v Belorusijo in zaustavitev kazenskega pregona, ki so ga proti prigožinu sprožili ruski organi. Prigožinov prihod v Belorusijo je 27. junija potrdil predsednik države Lukašenko, ki pa je že dober teden kasneje povedal, da je vodja Wagnerja znova na ruskem ozemlju. Ruska varnostna služba FSB je istega dne izvedla racijo njegove rezidence v St. Petersburgu, kjer so našli gotovino zlato in številne lasulje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje