Človeška zgodba – od kod prihajamo in kako smo se razvijali – je leta 2021 dobila novo poglavje.
Zahvaljujoč novim najdbam fosilov in analizi starodavne DNK, ohranjene v zobeh, kosteh in jamski umazaniji, so znanstveniki odkrili osupljiva dejstva o naših prednikih iz vrste homo sapiens in drugih človeških vrstah, ki so obstajale pred homo sapiensi, v nekaterih primerih pa tudi v istem obdobju.
Tukaj je šest letošnjih najbolj prelomnih odkritij v prazgodovini človeka, ki na fascinantne in nepričakovane načine oblikujejo naše družinsko drevo.
Prvi Američani
Odtisi stopal, narejeni v blatni zemlji na robu mokrišča v današnji Novi Mehiki, so videti, kot da bi jih nekdo naredil včeraj.
Vendar jih ni. Odkritje, da so bili odtisi v zemljo narejeni pred 21.000 oziroma 23.000 leti, je dramatično premaknilo zgodovino ljudi v Ameriki, zadnji celini, ki so jo naselili ljudje.
Do nedavnega je bilo splošno razširjeno stališče, da so se ljudje podali v Severno Ameriko iz Azije prek Beringije, kopenskega mostu, ki je nekoč povezoval obe celini, ob koncu ledene dobe pred približno 13.000 leti.
Odtisi, za katere se domneva, da so jih naredili otroci, so bili narejeni v času, ko so – tako mnogi znanstveniki – ogromne ledene plošče zaprle človeški prehod v Severno Ameriko, kar kaže, da so bili ljudje tam še prej.
Človek zmaj
Opisana kot najpomembnejše odkritje fosilov v 50 letih – lobanja, ki je bila več kot 80 let skrita na dnu vodnjaka na severovzhodu Kitajske, bi lahko predstavljala popolnoma novo vrsto človeka.
Dobro ohranjena lobanja, ki so jo našli v kitajskem mestu Harbin, je glede na geokemično analizo stara med 138.000 in 309.000 let. Združuje primitivne lastnosti, kot so širok nos ter nizke obrvi in možgansko črepinjo, s tistimi, ki so bolj podobne homo sapiensu, vključno z ravnimi in občutljivimi ličnicami.
Raziskovalci so novo vrsto poimenovali homo longi, kar izhaja iz Heilongdžjanga ali reke Črnega zmaja, province, kjer so našli lobanjo. Pogovorno je postal znan kot človek zmaj, odkar je bilo odkritje objavljeno junija.
Znanstveniki si prizadevajo, da bi iz fosila izvlekli DNK ali drug genetski material, da bi izvedeli več o človeku zmaju, zlasti, ali je morda predstavnik denisovancev, malo znane in skrivnostne človeške populacije. To spremljajte v letu 2022.
Jamska umazanija
Arheologi so stoletja v jamah iskali zobe, kosti in orodja v upanju, da bodo sestavili mozaik, kako so živeli in kakšni so bili videti naši predniki.
Zdaj nove tehnike za zajemanje DNK, ohranjene v jamskem sedimentu, znanstvenikom omogočajo, da spoznajo naše zgodnje sorodnike, ne da bi jim bilo treba najti fosile – potrebujejo le umazanijo iz jam, kjer so se družili.
Leta 2021 je bila človeška jedrska DNK, ki vsebuje podrobnejše informacije kot mitohondrijska DNK, prvič zbrana iz jamske umazanije, kar je razkrilo podrobnosti o življenju neandertalcev. Podobne tehnike se uporabljajo za izumrle živali, kot so volnati mamuti. Revija Science je to tehniko imenovala za enega od najpomembnejših prebojev leta 2021.
“Pregled sedimentov za DNK je za nas prelomnica. Usmeril nas bo na prava mesta, nam prihranil čas in veliko denarja,” je povedala Katerina Douka, docentka arheologije na oddelku za evolucijsko antropologijo na univerzi na Dunaju in raziskovalka na inštitutu za znanost o človeški zgodovini Max Planck v Nemčiji.
Najstarejša moda
V filmu Kremenčkovi sta Fred in Betty oblečena v krzno – a arheoloških dokazov, kaj so naši predniki iz kamene dobe dejansko nosili in kako so izdelovali oblačila, ni.
Krzno, usnje in drugi organski materiali na splošno niso ohranjeni, zlasti tisti pred več kot 100.000 leti.
Vendar pa raziskovalci pravijo, da je 62 kostnih orodij, ki se uporabljajo za obdelavo in glajenje živalskih kož, najdenih v jami v Maroku, morda eden od najzgodnejših dokazov o oblačilih v arheoloških zapisih. Orodja so stara med 90.000 in 120.000 let in so bila uporabljana za obdelavo usnja – natančneje za odstranjevanje vezivnega tkiva. Podobna kostna orodja nekateri usnjarski delavci uporabljajo še danes.
Neandertalski možgani
Možganska snov se v fosilnih zapisih slabo ohrani, zato je nemogoče vedeti, kako se sodobni človeški možgani razlikujejo od naših že dolgo izumrlih prednikov, neandertalcev.
Iz fosiliziranih lobanj vemo, da so bili njihovi možgani veliki – pravzaprav nekoliko večji od naših – vendar nam malo povedo o njihovi nevrologiji in razvoju.
Znanstveniki s kalifornijske univerze v San Diegu so odkrili razburljiv način, kako odgovoriti na to vprašanje. Ustvarili so koščke možganskega tkiva, gensko spremenjenega, da nosi gen, ki je pripadal neandertalcem in drugim arhaičnim homininom, ne pa homo sapiensu.
Medtem ko je raziskava v zelo zgodnji fazi, so znanstveniki ugotovili, da so neandertalizirani možganski organoidi povzročili pomembne spremembe v tem, kako so možgani organizirani in povezani.
Katera zgodba je najstarejša?
Končno si vzemite minuto, da občudujete najstarejšo znano figurativno skalno umetnost, ki so jo ustvarili ljudje in ki je bila svetu razkrita januarja.
Naslikana v rdečem okru v apnenčastih jamah na indonezijskem otoku Sulavesi – slika prikazuje prikupnega bradavičastega prašiča, ki se pretepa z dvema prašičema ali je v kakšni drugi interakciji z njima.
Stara je vsaj 45.000 let, zaradi česar so ti “prazgodovinski Picassi” prvi znani pripovedovalci zgodb. Zdi se prav, da še danes pripovedujemo pravljico o treh prašičkih.
Avtorica: Katie Hunt/CNN
MORDA VAS ZANIMA ŠE
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!