Letos k nam prišlo več prebežnikov: ali Hrvaška svoje meje ne varuje dovolj?

Slovenija 25. Nov 202312:01 7 komentarjev
žica ograja na meji
Foto: Srdjan Živulovič, Bobo

V Slovenijo je letos v primerjavi z lanskim letom prišlo precej več prebežnikov. Temu pritrjuje tudi število nezakonitih vstopov na Hrvaško – samo letos naj bi jih bilo približno 62 tisoč, ti pa v večini skozi Slovenijo skušajo priti v druge države Evropske unije. V Ljubljani pa tudi v Bruslju je medtem že slišati, da bi morala Hrvaška narediti več za zaščito zunanje meje schengenskega območja. V Sloveniji se je v zadnjem letu prav tako močno povečalo število ruskih prebežnikov, ki bi lahko predstavljali morebitno varnostno grožnjo.

V Slovenijo je letos nezakonito vstopilo več kot 53 tisoč prebežnikov, lani pa nekaj več kot 32 tisoč. Kar 96 odstotkov prebežnikov v Slovenijo vstopi iz Hrvaške, med njimi prevladujejo Afganistanci, Maročani in Pakistanci, povečuje se tudi število prebežnikov iz Bangladeša, Turčije in Rusije. Medtem ko Slovenija redno objavlja podatke o številu nezakonitih prehodov meje, Hrvaška, ki je 1. januarja letos vstopila v schengensko območje, teh podatkov do minulega tedna ni objavljala.

Kot poroča hrvaški Jutarnji list, je hrvaško mejo nezakonito prestopilo več kot 62 tisoč prebežnikov, nekaj več kot 54 tisoč jih je zaprosilo za azil. Gre za 70-odstotno povečanje števila nezakonitih prehodov meje, kar 97 odstotkov prebežnikov je po vstopu Hrvaško že zapustilo in se odpravilo v druge evropske države, navaja poročilo o nezakonitih migracijah, ki ga je pripravil hrvaški parlament. Za primerjavo: leta 2020 je za azil pri naših južnih sosedih zaprosilo 1.932 prebežnikov. Število prosilcev za azil se je torej povečalo za skoraj 30-krat.

Hrvaški minister za notranje zadeve in podpredsednik vlade Davor Božinović je po navedbah Jutarnjega lista dejal, da Hrvaška, kljub povečanju števila nezakonitih prehodov meje, ni izpostavljena množičnim prihodom prebežnikov in da ne bo postala “vroča točka” za prebežnike, ki si želijo priti v države Evropske unije. Na hrvaškem notranjem ministrstvu poudarjajo, da je kljub več kot 60 tisoč prošnjam za mednarodno zaščito na Hrvaškem ostalo zgolj 774 prebežnikov, preostali pa so državo že zapustili.

Prebežniki v policijskem kombiju
Foto: AFP/ELVIS BARUKCIC/Profimedia

Prav zaradi večjega števila nezakonitih prehodov prebežnikov iz Hrvaške v Slovenijo se je slovenska vlada odločila, da vzpostavi notranji nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Kot je mogoče slišati v političnih kuloarjih, Hrvaška ne naredi dovolj, da bi zaščitila svojo zunanjo mejo Evropske unije, kot je to počela Slovenija do hrvaškega vstopa v schengensko območje.

Da bi morala Hrvaška narediti več za zaščito zunanje schengenske meje, naj bi zaznali tudi v Bruslju, kjer že razmišljajo, da bi v Bosno in Hercegovino na najbolj kritične točke na meji s Hrvaško napotili enote Frontexa. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) je sicer na Hrvaškem že prisotna, a svojih nalog ne opravlja pri varovanju tako imenovane “zelene meje”, temveč na mejnih prehodih.

Hrvaška je nedavno zavrnila možnost, da bi na mejo z Bosno in Hercegovino zaradi migracijskih pritiskov napotila svojo vojsko. “Hrvaška policija lahko opravi svoje delo in ga tudi opravlja,” je takrat dejal hrvaški notranji minister Božinović.

V Slovenijo prihaja vse več Rusov

Po izbruhu vojne v Ukrajini februarja 2022 se je v Sloveniji povečalo tudi število ruskih prebežnikov. Lani jih je k nam pribežalo 459, letos pa se je število prihodov povzpelo že na 3.344. Kot pravijo pristojni, se številni Rusi odločijo za beg iz domovine predvsem zaradi prisilne mobilizacije v vojsko. Tudi v luči aretacije dveh ruskih vohunov v Ljubljani, ki sta bila aretirana ob koncu lanskega leta, naši sogovorniki trdijo, da bi številni ruski prebežniki v Sloveniji lahko predstavljali varnostno grožnjo. Kot dodajajo, bi bili lahko nekateri od njih del ruskih varnostnoobveščevalnih agencij.

Ruski prebežniki po navedbah pristojnih oblasti večinoma v države Evropske unije pridejo iz Bosne in Hercegovine in Srbije. Tja pripotujejo kot turisti oziroma poslovneži, saj Rusi za prihod v Srbijo ne potrebujejo vizuma, kar je posledica dobrih odnosov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Kot poudarjajo naši sogovorniki, ruski državljani legalno pripotujejo v Srbijo, od tam pa nezakonito čez zeleno mejo prebegnejo v druge države Evropske unije.

Nekateri Rusi pa vendarle ostanejo v Srbiji. Po poročanju N1 Beograd so ti od izbruha vojne v Srbiji ustanovili skoraj 7 tisoč podjetij, med njimi prednjačijo podjetja s področja programiranja in svetovanja, ruski prebežniki pa se ukvarjajo še z gostinstvom, prodajo na drobno in vodenjem kozmetičnih salonov.

Mnogi se ob številnih novih ruskih podjetjih v državi sprašujejo, ali bodo ta prispevala k rasti srbskega gospodarstva ali pa gre zgolj za način, prek katerega lahko ruski državljani pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Srbiji. Tako lahko kasneje tudi pridobijo vizume za države Evropske unije, izognejo pa se lahko tudi mobilizaciji v rusko vojsko, piše v analizi Centra za evropske politike (CEP), ki ga povzema srbski N1.

Po podatkih srbskega ministrstva za notranje zadeve je med februarjem 2022 in junijem 2023 v državo vstopilo okoli 370 tisoč Rusov, v enakem časovnem obdobju pa je državo zapustilo nekaj več kot 340 tisoč ruskih državljanov. Po navedbah CEP je dovoljenje za začasno prebivanje v Srbiji uspešno pridobilo približno 30 tisoč Rusov.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje