Eden najljubših političnih in marketinških sloganov aktualne srbske oblasti je, da se Beograd končno spušča do svojih rek. Urbano tkivo glavnega mesta Srbije se je - če se vzdržimo komentarjev kakovosti gradnje - s projektom "Beograd na vodi" dejansko razširilo na desni breg Save. A tiho se zdaj začenja gradnja še ob obali Donave, in sicer na sto tisoče kvadratnih metrov novih stanovanjskih in poslovnih prostorov. Kaj gradijo? In kako? Na ministrstvu za prostor ocenjujejo, da se očitno ničesar niso naučili iz izkušnje "Beograda na vodi", poroča N1 Beograd in popisuje, kakšni so načrti investitorjev, ter se sprašuje, kje je tu javni interes.
Stolp nenavadne oblike, ki je visok 60 do 70 nadstropij. Marina, knjižnica in velik kulturni center ob obali reke ter stanovanjski predeli, ki so prepleteni z urejenimi zelenimi površinami, kjer bi se lahko srečevali prebivalci in obiskovalci novega dela mesta.
Vse to je del megalomanskega načrta za območje Luke Beograd. Tega je po pisanju N1 Beograd marca 2009 v amfiteatru Arhitekturne fakultete Univerze v Beogradu predstavil ameriški arhitekt Daniel Libeskind.
Ambiciozen načrt je Libeskind predstavil praktično na predvečer velike finančne krize, a predstavniki Luke Beograd so kljub temu poudarjali odločenost, da ga uresničijo. Previdno so dodajali le, da lahko gradnja novega mestnega naselja s takšnim obsegom, traja desetletje ali več.
Gradnja na spornem zemljišču
Od takrat je minilo že bistveno več kot deset let, Luka Beograd pa v prvi vrsti ostaja pristanišče z vsemi pripadajočimi vsebinami za takšno dejavnost – od skladišč do industrijskih objektov.
Velika finančna kriza v Srbiji pa ni utišala samo gradbenih strojev. Ugašati je začela tudi evforija, ki je zaradi nepremičninskih projektov v srbski prestolnici vladala od začetka novega tisočletja. Ob tem je vse bolj očitna postajala še druga plat medalje; Luka Beograd je bila po ocenah Sveta za boj proti korupciji in Evropske unije ena od 24 spornih privatizacij v Srbiji.
V zgodbo so vpleteni bivši ministri in številni poslovneži, ki so se morali zagovarjati na sodišču. Lastništvo približno 200 hektarjev velikega ekskluzivnega zemljišča ob obali Donave pa buri duhove še danes.
Gradnja se je že začela
Zgodbo je naredil znova zanimivo minister za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Goran Vesić, ki je aprila lani izjavil, da bo skozi javno-zasebno partnerstvo zgrajeno novo beograjsko pristanišče. To bo stalo na levi obali Donave, “malce nad mostom Pupin”.
Ob napovedi prestavitve pristanišča na novo lokacijo se je N1 Beograd obrnil na podjetje Luka Beograd. Vprašali so jih, ali nameravajo aktivirati svoje načrte za razvoj nepremičnin na desni obali Donave, vendar odgovora niso prejeli.
Ureditev območja Luke Beograd po že omenjenem predlogu Daniela Libeskinda, ki vključuje tako imenovani Linijski park in novo koncertno dvorano, je mestni urbanist Marko Stojčić že leta 2019 označil kot tri velike urbanistične projekte, ki bodo izboljšali urbano strukturo mesta in prispevali k njegovemu ekološkemu in kulturnemu razvoju.
Ravno Linijski park, ki naj bi preoblikoval nekdanje železniške proge, je strokovna javnost ocenila kot poligon za gradnjo ogromnega števila stanovanjsko-poslovnih in komercialnih enot ob obali reke.
Ostalo pa ni zgolj pri besedah. Po poročanju N1 se je množična gradnja že začela, in to na najbolj občutljivem delu obale – ob Kalemegdanu.
Začetek gradnje luksuznega stanovanjskega kompleksa
Na območju nekdanje tekstilne industrije Beko že stoji stanovanjsko-poslovni kompleks K-distrkit. Investitorja sta nizozemska družba Pinnacle in AGNS Invest iz Novega Sada, akteriji, ki so zgradili več stanovanjskih in poslovnih stavb, ki se razprostirajo na več kot 100.000 kvadratnih metrov.
Projekt K-distrkit je pripravil nagrajeni arhitekturni studio 3LHD iz Zagreba, a je novozgrajeni kompleks blizu Beograjske trdnjave vseeno naletel na ostre kritike javnosti.
V začetku novega leta naj bi se vzdolžno od K-distrikta, na samem bregu reke Donave, začela še gradnja razkošnega stanovanjskega kompleksa Marina Dorćol. Zemljišče je v lasti češkega podjetja Sebre, ki ga je kupilo leta 2019 za 32 milijonov evrov.
Gradnja luksuznega stanovanjskega kompleksa, ki ga je načrtoval češko-srbski arhitekturni tandem Stanislav Fiala in Jelena Kuzmanović, se bo po napovedi podjetja Sebre začela do konca meseca.
Kompleks bi sestavljalo 15 objektov, pri čemer bo v prvi fazi zgrajenih šest od skupno 200 stanovanj.
Kot posebej izpostavlja investitor, bo kar 36.000 kvadratnih metrov namenjenih zelenim površinam, z zasebnimi terasami z urejenim zelenjem pa bodo obdane tudi vse stavbe. Zaobljenost stavb naj bi po pisanju N1 Beograd omogočala boljšo osvetlitev stanovanj in hkrati izboljšala razgled.
Predvidene so tudi komercialne vsebine, denimo trgovine, restavracije, kavarne, knjigarne, galerije in vrtec.
Gradnja Marine Dorćol, ki bo dostopna le za jadrnice in brezmotorne čolne, naj bi stala približno 300 milijonov evrov, celoten kompleks pa naj bi bil končan v šestih letih.
Obala Donave pa očitno privlači investitorje iz Češke. Tudi praška UDI Grupa namreč načrtuje gradnjo 2.300 stanovanj in 40.000 kvadratnih metrov pisarniških prostorov na mestu tovarne barv in lakov Duga.
Čehi so za tamkajšnji Forbes navedli, da razmišljajo o možnosti, da se znotraj kompleksa zgradi tudi hotel.
V Beogradu nastaja mesto v mestu
Gradbeni stroji aktivno pripravljajo teren tudi prek ceste od omenjene tovarne Duga. Tam podjetje Delta načrtuje gradnjo pravega majhnega mesta v mestu, imenovanega Delta Land.
Na tej lokaciji je bila načrtovana gradnja trgovskega centra, a je investitor po “podrobni analizi ugotovil, da v tem delu mesta obstaja znatno večja potreba po poslovnih in stanovanjskih prostorih, v primerjavi s potrebo po nakupovalnem središču.”
Pri Delti navajajo, da njihov projekt sledi konceptu 15-minutnega mesta. Kar pomeni, da bo kompleks organiziran tako, da bodo njegovi prebivalci imeli vse potrebne storitve na dosegu roke. Bodisi po 15 minutah hoje ali kratki vožnji.
Do konca leta 2024 naj bi obnovili objekte, ki so pod varstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki jih bodo nato preoblikovali v poslovne prostore.
Temu sledijo še ostale faze projekta, ki jih bodo uvajali postopoma, po prejemu dovoljenj. Vrednost naložbe znaša 350 milijonov evrov.
Stavba za hitro rastoča podjetja
Projektov ob Donavi pa po navedbah N1 Beograd ne zaznamujejo le razkošna stanovanja, temveč tudi poslovni prostori za hitro rastoče industrije: podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in druga kreativna podjetja.
Staro poslovno stavbo Žitomlin ravnokar preoblikujejo v sodoben pisarniški prostor Artklas.
Lastniki kot prednosti navajajo lokacijo, ki je oddaljena od mestnega vrveža, število parkirnih mest, ki je skorajda neomejeno, in tudi vrt na strehi stavbe.
Stavba bo svoja vrata odprla spomladi.
Že lani pa se je povsem zaključila gradnja stanovanjskega kompleksa Novi Dorćol na mestu tovarne dvigal David Pajić Daka. Zgrajenih je bilo 572 stanovanj in 30 lokalov, v kompleksu pa sta tudi wellness center in vrtec.
Vse projekte povezuje Linijski park
Na trasi nekdanje železnice vse naštete projekte povezuje Linijski park, ki se predstavlja kot zelena oaza.
Arhitekturni natečaj je potekal leta 2020, kjer je bilo določenih deset ekip, ki so bile zadolžene za izdelavo projekta za deset območij parka. Načrt podrobnih predpisov za Linijski park je bil sprejet avgusta 2021.
V območju Linijskega parka je načrtovana gradnja nove zgradbe Fakultete za glasbeno umetnost.
Dela na prvem odseku so stekla v začetku leta 2022, a je bil projekt kasneje zaustavljen.
“Odrekanje obale tistim, ki si nepremičnin ne morejo privoščiti”
A ne glede na model, prek katerega je zemljišče prišlo v zasebno lastništvo, so načela, po katerih se razvija obrežje Beograda, bolj ali manj enaka, opozarja Olga Andrić iz Ministrstva za prostor.
“To vključuje gradnjo luksuznih stanovanjskih kompleksov, ki kupcem ponujajo mnogo ugodnosti, obenem pa odrekajo dostop do obale tistim, ki si ne morejo privoščiti nepremičnin na teh prestižnih lokacijah. Prodaja zemljišča, ki je naš največji vir, ni dobra praksa, še posebej, če se zasleduje zasebni namesto javni interes. Prostor je omejen vir, in ko ga enkrat predamo v zasebne roke, je to konec, saj izgubimo potencialno dragocen vir,” pojasnjuje Andrić.
Kot dodaja, obstaja še ena težava – prizadevanje investitorjev, da bi maksimizirali dobiček tako, da so čim bolj pozidane in da se proda čim več kvadratnih metrov površin. Seveda na račun zelenih površin in narave.
“To pomeni, da bo praktično celotna obala zbetonirana, kar bo imelo vsekakor negativne posledice na mikro klimo teh lokacij in s tem tudi na kakovost življenja vseh prebivalcev v naseljih, pa tudi širše,” za N1 Beograd še poudarja Andrić.
