Ženska iz hrvaškega Bjelovarja je ostala brez več deset tisoč evrov, ko je nasedla možnosti hitrega in lahkega zaslužka prek spleta. Policija ob tem opozarja, da so to že znani načini goljufij, zaskrbljena opozorila ljudem pa je poslalo tudi hrvaško združenje bank.
45-letna Bjelovarčanka je plačala kar 67.000 evrov, prepričana, da plačuje davek na velik dobiček, ki naj bi ga ustvarila z vlaganjem v nafto.
Na nekem družbenem omrežju je naletela na oglas o vlaganju v nafto, surovine in kriptovalute, a dobička nikoli ni bilo. S klikom na oglas je namreč vstopila na lažno spletno stran.
“Naslov nima nobene povezave s podjetjem, za katero se predstavlja. Najpogosteje zahtevani podatki so: ime, priimek, e-pošta in telefonska številka. Tu se začne celoten proces in goljufija,” je za Dnevnik.hr razložil Jakov Kiš iz hrvaškega nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij.
“Pogosto goljufi odpirajo lažne internetne domene z lažnimi grafi, ki prikazujejo rast vaše investicije. Razumem, da državljani težko vedo, ali je domena lažna ali ne. Obstaja več načinov, eden od njih je aplikacija ’scam adviser’,” je predlagal vodja hrvaške službe za kibernetsko varnost Renato Grgurić.
Ko enkrat pustite svoje podatke na takšnih straneh, gredo storilci še korak dlje. “Sledi kontakt, prevaranti stopijo v stik z ljudmi in se predstavljajo kot investitorji, ponujajo velike dobičke za majhen denar, vse pa se začne z enim majhnim vložkom. Če začutijo, da so te pridobili, se začne njihovo prepričevanje,” je dodal Kiš.
Tako so ljudje prisiljeni v izdajo osebnih podatkov. Zaradi vse pogostejših naložbenih prevar so se odzvale tudi banke. “Goljufije se dogajajo pogosto, sčasoma pa postanejo zelo sofisticirane, zato jih stranke težje prepoznajo. Načeloma od strank zahtevajo kopijo osebne izkaznice, številko kartice, tisto skrito na hrbtni strani – banka in nobena druga institucija vas ne bo vprašala za te stvari,” je opozoril Ivan Hrvoje Maljković iz hrvaškega združenja bank.
Ko enkrat od sebe daste denar, je skoraj nemogoče, da bi ga dobili nazaj. V vseh primerih, ki so jih preiskovali na Hrvaškem, so bili storilci v tujini. Edina rešitev je zato preventiva, je opozoril Grgurić.
Letos so Hrvati v več kot tisočih spletnih prevarah izgubili okoli šest milijonov evrov, še piše Dnevnik.hr.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje