Na čelo evropskega reševalnega mehanizma ESM začasno prihaja Luksemburžan Christophe Frankel, so sklenili finančni ministri 19 članic evrskega območja, ki sestavljajo svet guvernerjev te medvladne finančne ustanove. Začasno vodstvo je posledica tega, da članice niso uspele doseči dogovora o nasledniku Nemca Klausa Reglinga.
Nemcu Klausu Reglingu se v petek izteče drugi petletni mandat na čelu evropskega reševalnega mehanizma ESM. Kandidati za njegovega naslednika so bili Marco Buti iz Italije, Pierre Gramegna iz Luksemburga, Menno Snel iz Nizozemske in Joao Leao iz Portugalske. A ker nobeden od njih ni uspel pridobiti zahtevne 80-odstotne večine v svetu guvernerjev, bo Frankel, sicer dosedanji Reglingov namestnik, ESM vodil do najpozneje 31. decembra letos, so sporočili iz ustanove s sedežem v Luxembourgu.
“Proces izbire novega direktorja ESM smo začeli s štirimi izvrstnimi kandidati, a nihče od njih ni uspel doseči zelo visokega 80-odstotnega praga. Za zagotovitev kontinuitete trenutnega dela, smo Christopha Frankela imenovali za začasnega vodjo,” je pojasnil vodja evroskupine in s tem predsedujoči svetu guvernerjev ESM Paschal Donahoe.
ESM je bil vzpostavljen leta 2012 sredi hude dolžniške krize v evrskem območju in je pred leti, večinoma pod strogimi reformnimi pogoji, posodil denar Grčiji, Irski, Španiji, Portugalski in Cipru ter tako pomembno prispeval k ohranitvi celovitosti in okrevanju območja evra. ESM lahko državam v težavah posodi do 410 milijard evrov ali 3,4 odstotka BDP območja evra.
Letos spomladi, sredi najhujše koronske krize, so evrski finančni ministri dosegli tudi dogovor o vzpostavitvi posebnega instrumenta v okviru ESM, ki zagotavlja ugodna posojila v pomoč članicam v boju s krizo. V prihodnjih dveh letih in pol bo na voljo 240 milijard evrov brez makroekonomskih pogojev in nadzora zloglasne trojke, a ta program, verjetno tudi zaradi negativnega ugleda strogo pogojevane finančne pomoči ESM v preteklosti, ni bil izkoriščen.
Konec 2021 je bil dosežen še dogovor o reformi ESM, ki predvideva večjo vlogo tega mehanizma pri preprečevanju prihodnjih kriz v območju evra, in sicer naj bi deloval kot varnostna mreža enotnemu skladu za reševanje bank v okviru bančne unije. Dogovor med drugim predvideva, da bo lahko ESM odobril posojilo omenjenemu skladu, če sredstva sklada ne bodo zadoščala za reševanje bank v območju evra. Zgornja meja te pomoči je določena pri 68 milijardah evrov. Zaradi odsotnosti dolžniških težav članic in večjih kriz v bančnem sistemu ESM zadnja leta ni tako v ospredju, še posebej po koncu programa pomoči Grčiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!