Nadgradnja terminala LNG na Krku: na skupnem pismu Bruslju tudi Golobov podpis

Gospodarstvo 25. Okt 202319:17 1 komentar
Plinski terminal na Krku
Foto: PROFIMEDIA

Premierji Hrvaške, Slovenije in Avstrije ter predsednik vlade nemške zvezne dežele Bavarske nameravajo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslati skupno pismo, v katerem bodo zaprosili za finančno podporo projekta nadgradnje terminala LNG na Krku in njegovo navezavo na plinovodno omrežje do Bavarske.

Vlada je danes sprejela informacijo o nameravanem skupnem pismu premierjev Hrvaške, Slovenije in Avstrije ter predsednika vlade nemške zvezne dežele Bavarske predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen glede nadgradnje terminala LNG na Krku in njegovo navezavo na plinovodno omrežje do Bavarske.

Želja je, da bi projekt finančno podprla EU. Pismo bo v imenu Slovenije tako podpisal premier Robert Golob, podpisniki pa bodo torej še Andrej Plenković, Karl Nehammer in Markus Söder.

Namen pisma je po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve predsednici Evropske komisije predati “iskreno željo predsednikov vlad”, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi politično in finančno podpre načrte za širitev terminala utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na Krku in njegovo navezavo na obstoječe plinsko omrežje.

S povečevanjem zmogljivosti terminala na Krku bi v prihodnje lahko zagotovili oskrbo z zemeljskim plinom, pozneje pa še z vodikom, tudi državam v bližnji soseščini, kar bi bilo koristno tudi za oskrbo z energijo v celotni Evropi, so prepričani v slovenski vladi.

Pri tem na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da Slovenija predstavlja pomembnega deležnika v projektu kot tranzitna država za pretok plina iz Hrvaške proti Avstriji in Bavarski. Ob tem izražajo slovensko zavzemanje, da “se v ta namen, kolikor je to mogoče, nadgradi že obstoječa trasa”.

Hrvaška kot izvoznica plina za sosednje države

O pismu predsednici komisije je v petek med obiskom Dunaja govoril že hrvaški premier Plenković. Ta je takrat po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal, da so omenjeni voditelji pismo v Bruselj že poslali, v njem pa naj bi bil naveden tudi načrt potrebnih investicij, ki bi jih financirali s sredstvi EU.

Ob tem je predsednik hrvaške vlade spomnil, da bo Hrvaška zmogljivost terminala v bližini slovenske meje povečala z 2,9 milijarde na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno, kar je dvakratnik hrvaških potreb. “S tem torej omogočamo, da bo Hrvaška lahko pomagala sosedam pri oskrbi s plinom,” je pripomnil.

Načrti o nadgradnji in povezavi prek Slovenije in Avstrije do Bavarske obstajajo že nekaj časa, premierja Golob in Plenković sta ga omenjala tudi ob julijskem obisku v Zagrebu, ko sta državi podpisali tudi solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom, ter marca ob Plenkovićevem obisku v Sloveniji.

Kot so avgusta pojasnili v družbi Plinovodi, bodo za izvedbo načrtov potrebne nadgradnje omrežja, predvsem na hrvaški strani. Slovenija in Hrvaška sta nabor projektov v smeri Hrvaška-Slovenija-Avstrija uvrstili na seznam evropskih projektov skupnega pomena, sistemska operaterja, Plinovodi in hrvaški Plinacro, pa že pripravljata prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope (Cef).

Če bo torej sprejet projekt za pretok plina do Avstrije in Bavarske, obsega slovenski del po pojasnilih Plinovodov tri projekte, to so nadgradnje obeh mejnih postaj in kompresorske postaje Kidričevo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje