Najbolj zapletene volitve v soseščini in širše: pa bodo tudi prelomne?

V Bosni in Hercegovini danes potekajo splošne volitve. V Republiki Srbski se bo tekma vrtela predvsem okoli vprašanja za ali proti Miloradu Dodiku, medtem ko bi vidnejšo spremembo lahko prinesla izbira hrvaškega člana predsedstva BiH. A ne glede na razplet večjih premikov v delovanju države ni pričakovati.
V Bosni in Hercegovini danes potekajo splošne volitve, na katerih volivci izbirajo predstavnike v državnem parlamentu, parlamentih obeh entitet, in sicer Federacije BiH in Republike Srbske, ter kantonalnih skupščinah. Odločajo tudi o treh članih predsedstva BiH ter predsedniku in podpredsednikih Republike Srbske.
Volitve potekajo v zelo razdrobljenem političnem okolju. Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je po navedbah Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) potrdila udeležbo 75 političnih strank in štirih neodvisnih kandidatov, nato pa še 29 koalicij.
Profesor s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Faris Kočan ob tem ocenjuje, da "Bosna in Hercegovina v smislu strank, ki se udeležujejo volitev, verjetno izkazuje neko vrelišče demokracije v poavtoritarnih okoliščinah oziroma okolju, kjer je absolutno vse podrejeno še naprej".
Za Dodika ali proti Dodiku
Še posebej zanimive bodo volitve v Republiki Srbski, kjer gre po Kočanovih besedah za prvi resnejši preizkus, ali lahko Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) svojo politično moč ohrani tudi brez kandidature Milorada Dodika. Ta zaradi pravnomočne obsodbe ne more kandidirati, a kljub temu ostaja v ospredju političnega dogajanja v Republiki Srbski in kampanje vladajoče stranke. Volilna tekma se bo po Kočanovi oceni v veliki meri vrtela prav okoli njega – predvsem okoli glasovanja za ali proti Dodiku.
Za srbsko članico predsedstva BiH iz vrst SNSD kandidira podpredsednica stranke Željka Cvijanović, ki si želi zagotoviti nov mandat po tistem iz leta 2022. Opozicija medtem na volitve odhaja z dvema kandidatoma. Srbska demokratska stranka (SDS) je izbrala Marinka Božovića, načelnika občine Vzhodna Ilidža v bližini Sarajeva, kandidira pa tudi Nebojša Vukanović, predsednik stranke Za pravičnost in red. Ta ima po Kočanovih besedah "povsem drugačno logiko političnega udejstvovanja" in določene simpatije tudi zunaj srbskega korpusa.

A kljub temu profesor Faris Kočan ocenjuje, da bo v tekmi za srbskega člana predsedstva slavila Cvijanović. Vukanović je po njegovih besedah kampanjo osredotočil predvsem na vzhodni del Hercegovine, zaradi česar bo težko prodrl v bolj naseljene dele Republike Srbske. SDS bi medtem lahko z Božovićem del glasov pridobil tudi zaradi kandidature Branka Blanuše za predsednika Republike Srbske in opozicijskega povezovanja z županom Banjaluke Draškom Stanivukovićem, a Kočan Cvijanović vidi kot premočno kandidatko.
Prav okoli Stanivukovića je po njegovih besedah mogoče zaznati tudi poskus generacijske menjave v Republiki Srbski. "Marsikdo računa, da bo Draško Stanivuković, če Dodik te volitve izgubi, najverjetneje predsednik vlade. To vsaj omenjajo kot dogovor znotraj te skupne liste s SDS, ki pa jo Stanivuković podpira," je dejal.
V nobenem primeru velikih sprememb ni pričakovati
Bolj zanimiva pa se Kočanu zdi tekma za oblast na republiški ravni, kjer bo eno ključnih vprašanj, ali bo SNSD s kandidatom Savom Minićem, aktualnim premierjem entitete, uspelo ohraniti oblast in v volilni tekmi premagati Blanušo. A tudi če mu to bo uspelo, ta po Kočanovi oceni ne bo več tako trdna kot doslej.
Večjih sprememb v odnosu Republike Srbske do BiH pa ni pričakovati niti ob morebitni zmagi opozicije. "Ne gre za nek hud odstop v smislu, da bi bili zdaj bolj vključujoči, da bi dajali več poudarka uradnemu Sarajevu, državi kot taki ali nekim državotvornim elementom. Gre predvsem za to, da skušajo zrušiti vladavino Dodika, ki mu očitajo korupcijo, kriminal in vse druge stvari, ki jih poslušamo zadnjih več kot deset let. Da bi ponujali neko drugačno vizijo, razen teh elementarnih stvari, vezanih na kriminal in korupcijo, pa ne vidim," je dejal Kočan.
Kočan ob tem opozarja, da se velik del prebivalcev Republike Srbske po njegovem mnenju "mentalno odklaplja" od Bosne in Hercegovine, ter države ne dojema skozi državni okvir. "Zares jih niti ne zanima, kaj se dogaja v Sarajevu, razen če Sarajevo spušča kakšne puščice na njihov račun. Potem se začne ta ples toksičnega nacionalizma," je dejal. V vsakdanjem življenju se po njegovih besedah osredotočajo predvsem na dogajanje znotraj svoje entitete. "Zanje je Republika Srbska njihov državni prostor, prostor kulturnega, političnega in družbenega udejstvovanja, in tu ne bo nekih hudih odstopanj."
Stari akterji kot občutek predvidljivosti
Kočan obenem Dodika vidi tudi kot enega od političnih akterjev, katerih ravnanje je zaradi dolgoletne prisotnosti bolj predvidljivo. Podobno velja za predsednika SDA Bakirja Izetbegovića, ki se med drugim z aktualnim članom predsedstva Denisom Bećirovićem poteguje za položaj bošnjaškega člana predsedstva BiH.
Če bosta morala Dodik in Izetbegović znova sodelovati, bodo odnosi po Kočanovi oceni bolj predvidljivi in enoznačni, BiH pa bi se lahko vrnila v obdobje nekakšne "hladne vojne", v katerem je scenarij medsebojnih političnih konfliktov že dobro znan.

Se HDZ BiH odpira pot do člana predsedstva?
Vidnejšo spremembo pa bi lahko tokratne volitve prinesle pri izbiri hrvaškega člana predsedstva BiH. Sedanji član Željko Komšić ne more več kandidirati, saj trenutno opravlja drugi zaporedni mandat, zato je Demokratska fronta, ki jo vodi, za svojega kandidata izbrala Slavena Kovačevića.
Kot pojasnjuje Kočan, želi Kovačević svojo kandidaturo predstaviti kot nadaljevanje Komšićeve politike. Komšićeva podpora mu sicer lahko koristi, vendar najverjetneje ne bo dovolj. "Kovačević ni Komšić, ni nekdo, s katerim bi se bošnjaška skupnost poistovetila," je dejal.
Prav odsotnost Komšića pa bi lahko HDZ BiH, ki v volilno tekmo pošilja Darijano Filipović, po dolgem času dobil svojega člana predsedstva, s čimer bi izgubil težo tudi eden ključnih argumentov stranke v razpravi o odnosih med Bošnjaki in Hrvati ter sedanji volilni ureditvi – da Bošnjaki Hrvatom izbirajo njihovega predstavnika oziroma da imajo v predsedstvu dejansko dva svoja predstavnika. "Ko ta argument odpade, se bodo morali tudi določeni procesi in odnosi med Hrvati in Bošnjaki redefinirati," je pojasnil Faris Kočan.
Za hrvaškega člana predsedstva kandidira tudi Zdenko Lučić, kandidat HDZ 1990 in še štirih strank, ki kampanjo gradi na kritiki predsednika HDZ BiH Dragana Čovića in njegovega postopanja s hrvaškim vprašanjem v državi.
Sistem, ki političnim elitam omogoča ohranjanje moči
Ne glede na volilni razplet pa večjih sprememb v delovanju Bosne in Hercegovine ni pričakovati. Država ostaja razdeljena med vzporedne, etnično opredeljene strukture oblasti, za katere so značilne medsebojne blokade. In to ni napaka sistema, temveč je sistem tako zasnovan.
Dodik, Izetbegović, Čović in drugi ključni politični akterji po oceni Kočana daytonsko ureditev izkoriščajo prek mehanizmov blokad, različnih interesov in etničnih vetov. "Dayton je bil vedno okvir, katerega namen je bil končati vojno, se pravi prekiniti oboroženi spopad, nikoli pa ni želel biti trajna rešitev v tej državi," je pojasnil.

Obenem ocenjuje, da se BiH približuje obdobju, ko bi se lahko zmanjšala vloga mednarodne skupnosti, predvsem visokega predstavnika in njegovih bonskih pooblastil. Politiki bi se lahko tako v prihodnjih mandatih znašli v položaju, ko bodo morali več vprašanj reševati sami. "To bo verjetno zelo anksiozen, zelo tesnoben okvir zanje," je dejal.
Mednarodna skupnost je bila po Kočanovih besedah doslej tudi priročen okvir za prelaganje odgovornosti in očitke, da podpira eno etnično skupnost na račun druge. Če se bo njena vloga zmanjšala, se bodo morale politične elite po njegovi oceni bolj neposredno ukvarjati z vprašanji, ki zadevajo vsakdanje življenje ljudi – od dolga in življenjskega standarda do plač, zdravstva in evropskih reform.
Kočan sicer ne pričakuje, da bi se to zgodilo že po tokratnih volitvah, morda niti po naslednjih. Spremembe bi po njegovem lahko prinesel predvsem drugačen odnos visokega predstavnika, EU, Nata in ZDA do BiH. Takrat bi se lahko tudi v praksi pokazalo, ali drži argument dela političnih elit v Republiki Srbski, da bi se domači akterji lahko začeli sami dogovarjati šele po zmanjšanju vpliva mednarodne skupnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje