Nemška revija Spiegel piše o beograjskem shodu za podporo ruski invaziji na Ukrajino in se sprašuje: kakšno igro igra Aleksandar Vučić?
Nemška revija Spiegel se v svoji spletni izdaji v članku z naslovom “Evropski prijatelji Kremlja” ozira na proteste v podporo politiki ruskega predsednika Vladimirja Putina v Beogradu in išče odgovor na vprašanje: Kaj so razlogi? In kakšno igro pri tem igra srbski predsednik Aleksandar Vučić?
Na začetku besedila avtor Walter Mayr zapiše: “Če bi obstajala nagrada za mesto v Evropi, ki ima danes najbolj bizaren javni nastop, bi bil Beograd verjetno v samem vrhu. Skupaj z ruskimi zastavami, portreti Putina in lesenimi križi se je na tisoče ljudi v petek zvečer (4. marca) sprehodilo skozi srbsko prestolnico, da bi izrazili solidarnost z voditelji Kremlja in podporo njihovi agresivni vojni proti Ukrajini.
V poskusu razlage tega pojava avtor spomni na tradicionalno tesne vezi Srbije z “materjo Rusijo” in pravoslavnim bratskim ljudstvom na vzhodu, vendar ugotavlja, da je vse to zdaj na preizkušnji. Navaja še “obotavljanje predsednika Aleksandra Vučića – po eni strani se zavzema za ozemeljsko celovitost Ukrajine, a se hkrati ne želi pridružiti sankcijam EU proti Rusiji. Ne izraža jasne kritike očitno agresorske vojne, pri čemer se sklicuje na posebne odnose njegove države z Rusijo”.
Pomembni argumenti: volitve in nižje cene plina
Avtor Vučića imenuje “nadarjeni lutkar, ki vleče niti iz ozadja” in spomni, da je bil na začetku svoje politične kariere učenec vojnih zločincev, kot so Radovan Karadžić, Vojislav Šešelj in Slobodan Milošević.
Dolga leta ga je podpirala nemška kanclerka Angela Merkel in se do danes uspešno predstavlja kot posrednik med Zahodom in Vzhodom, kot politik, ki spretno uravnoveša voditelje v Bruslju, Kremlju in Pekingu. Hkrati pa “ne daje odgovora na vprašanje, v katerem od teh svetov se on in srbski narod počutita kot doma”, piše v besedilu.
To je vsekakor povezano s predsedniškimi volitvami 3. aprila, na katerih bo imel Vučić resnega nasprotnika – nekdanjega načelnika generalštaba srbske vojske Zdravka Ponoša. Zato mora svojim volilcem pojasniti, zakaj njegov dolgoletni zaveznik Vladimir Putin zdaj Ukrajino zasipa z bombami in granatami, piše Spieglov avtor.
Doslej so se večinoma uporabljali argumenti iz bližnje preteklosti. Leta 1999 je Rusija protestirala proti Natovemu bombardiranju Srbije. Vendar pa s srbskega vidika obstajajo tudi zelo pragmatični razlogi za podporo Putinovi politiki, dodaja Mayr. “Putin je med novembrskim srečanjem na obali Črnega morja Vučiću obljubil večjo dobavo plina po ugodnejši ceni. Srbski predsednik je po srečanju priznal, da je Putina ’prosil’ za poseben tretma.”
Javno mnenje je ob veliki medijski podpori Vučiću na strani predsednika. Ankete kažejo, da imata dve tretjini srbskih državljanov pozitiven odnos do Putina. Nekateri časopisi so celo objavili naslove, kot je “Ukrajina je napadla Rusijo”, navaja avtor.
Vučićeva diplomatska “hoja po jajcih”
Avtor opozarja, da so v Bruslju zaradi takšnega srbskega ravnanja zelo razdraženi, pri čemer izraža “obžalovanje”, da se Srbija ni pridružila sankcijam, kar bistveno zmanjšuje možnosti za vstop Srbije v EU.
Toda to je položaj, h kateremu je prispevala sama Evropska unija, pravi Walter Mayr. “Od prehitrega priznanja neodvisnosti Kosova leta 2008 je Srbija igrala ključno vlogo pri iskanju trajne mirne rešitve za Zahodni Balkan. Vučić to ve in to zelo uspešno uporablja – vse bolj krepi svojo avtoritarno vladavino v Srbiji, hkrati pa se na mednarodnem prizorišču predstavlja kot pošten posrednik glede Kosova.”
Po mnenju avtorja je ta diplomatska “hoja po jajcih” vse bolj resna grožnja varnosti na celini.
To se vidi tudi v Bosni in Hercegovini: igranje z ognjem Milorada Dodika ob ruski in srbski podpori vse bolj grozi, da bo preraslo v pravi ogenj. Večkrat se omenja možnost odcepitve Republike Srbske od Bosne in Hercegovine, “kar bi ogrozilo celotno skrbno vzpostavljeno povojno ureditev Jugoslavije”, piše Mayr.
In dejstvo, da Vučić, predsednik države kandidatke za vstop v EU, do danes ni bil deležen resnih kritik Evropske komisije, lahko srbski predsednik države razume kot nagrado za svojo cinično politiko,” zaključuje Spiegelov novinar Walter Mayr, poroča DW.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje