Nenavadno dogajanje nad Arktiko. Nam bo prineslo zgodnji mraz in sneg?

"Še nikoli nismo videli česa takega," je za glasilo britanske Univerze v Readingu povedal profesor Andrew Charlton-Perez, meteorolog na univerzi in raziskovalec sprememb v arktični stratosferi in njihovih vplivov na vreme.

Stavek se je nanašal na nenavaden pojav, približno 30 kilometrov nad Arktiko, ki bi lahko v prihodnjih tednih vplival tudi na vreme v Evropi.

Meteorologi namreč spremljajo dogajanje, kakršnega v tem letnem času še niso zabeležili.

Gre za izredno zgodnjo slabitev polarnega vrtinca.

Kaj pomeni slabitev polarnega vrtinca?

Včasih vrtinec oslabijo velikanska atmosferska valovanja, ki se iz nižjih plasti ozračja širijo navzgor.

Takrat se lahko zračni tokovi okoli severnega tečaja močno upočasnijo, spremenijo smer, vrtinec pa se premakne ali celo razcepi.

Ta pojav pogosto spremlja drugi pojav, ki ga meteorologi imenujejo "nenadno stratosfersko segrevanje" (angl. Sudden Stratospheric Warming; SSW).

Temperature v stratosferi (plasti ozračja, ki se razteza približno od 10 do 50 kilometrov nad površjem) lahko v nekaj dneh močno narastejo, čeprav se to dogaja več deset kilometrov nad površjem Zemlje.

Zakaj je letošnje dogajanje tako nenavadno?

Nenadna stratosferska segrevanja niso neznan pojav. Vendar se praviloma pojavljajo sredi zime, najpogosteje januarja ali februarja. Tokrat se izrazita motnja razvija že v začetku novembra.

"Naši najboljši podatki segajo v leto 1979, ko so se začela satelitska opazovanja, razmeroma dobre podatke pa imamo že od štiridesetih let prejšnjega stoletja. V vsem tem času še nismo zabeležili nenadnega stratosferskega segrevanja pred samim koncem novembra," je pojasnil Charlton-Perez.

Po njegovih besedah je pojav toliko bolj nenavaden zato, ker se mora polarni vrtinec najprej sploh oblikovati, šele nato lahko nanj vplivajo atmosferska valovanja, ki povzročajo njegovo slabitev.

Lahko vrtinec razpade že do 21. novembra?

Kako izrazito je letošnje dogajanje, kažejo tudi najnovejši izračuni Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF).

Veter, ki na višini približno 30 kilometrov kroži okoli Arktike, je trenutno izjemno šibek.

Po podatkih spletnega spremljevalnika polarvortex.earth napovedi ECMWF predvidevajo, da bo do 21. novembra spremenil smer iz zahodne v vzhodno.

Takšen obrat je eden ključnih znakov velikega nenadnega stratosferskega segrevanja in razpada polarnega vrtinca.

Če se napoved uresniči, bi šlo za rekordno zgoden dogodek v zgodovini sodobnih meteoroloških meritev.

Ali to pomeni, da prihajata mraz in sneg?

Ne nujno. Britanska meteorološka služba Met Office, ki prav tako spremlja dogajanje nad Arktiko, pojasnjuje, da oslabitev polarnega vrtinca lahko vpliva na vetrovni stržen, močan zračni tok, ki na višini približno deset kilometrov pomembno usmerja vremenske sisteme.

Če začne vetrovni stržen izraziteje vijugati, se lahko proti jugu prebije več hladnega zraka.

Ponekod nad severno Evropo se lahko vzpostavijo tudi obsežna območja visokega zračnega tlaka, ki preprečujejo običajen dotok milejšega atlantskega zraka.

Takšne razmere lahko prinesejo daljša hladna obdobja in v določenih okoliščinah tudi sneženje.

Toda vpliv ni samodejen. Nekatera stratosferska segrevanja spremljajo izraziti prodori mraza, druga pa na vreme pri tleh skoraj ne vplivajo.

Kaj pa Slovenija?

Za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati, ali bo dogajanje nad Arktiko prineslo zgodnejši prihod zime tudi v Slovenijo.

Z dogajanjem se ukvarja tudi slovenska meteorološka spletna stran VRTINEC, ki je 5. novembra objavila analizo na podlagi podatkov evropskih in drugih meteoroloških modelov.

Po njihovih ugotovitvah je motnja polarnega vrtinca izjemno izrazita, vendar njen vpliv na vreme pri tleh še ni jasen. Morebitne spremembe vremenskih vzorcev nad Evropo bi se lahko pokazale šele v drugi polovici novembra ali pozneje.

Za prihodnje dni analiza za Slovenijo ne predvideva izrazitega zimskega vremena.

Nasprotno, pričakuje okrepitev jugozahodnega vetra, ki bo proti našim krajem prinašal razmeroma topel in vlažen zrak.

Padavine naj bi bile pogostejše predvsem na zahodu države, meja sneženja pa naj bi ostala visoko.

Če pa bi se v nadaljevanju meseca zaradi oslabitve polarnega vrtinca spremenila razporeditev zračnega tlaka nad Evropo, bi se lahko povečala tudi možnost prodorov hladnega zraka proti Alpam.

Toda enako mogoče je, da bo glavnina hladnega zraka dosegla druge dele severne poloble ali da v Sloveniji večjih posledic sploh ne bomo občutili.

Za zdaj je torej jasno predvsem eno: visoko nad Arktiko se dogaja nekaj zelo nenavadnega. Ali bo ta pojav vplival tudi na začetek zime pri nas, pa bodo pokazale šele prihodnje vremenske napovedi.