Tri leta po napadu na 13-letnico na strehi celjskega nakupovalnega središča sodni postopek končan brez sankcij

Tri leta po skupinskem napadu na takrat 13-letno deklico na strehi nakupovalnega središča v Celju se je sodni postopek končal brez sankcij. Mladoletnim udeležencem zaradi zakonskih omejitev ne bodo sodili, postopek proti edini polnoletni udeleženki pa je sodišče ustavilo zaradi smotrnosti.
Oglaševanje
Policija je po dogodku identificirala pet mladoletnih osumljencev kaznivega dejanja nasilništva ter preverjala tudi okoliščine snemanja in širjenja posnetkov.
Vpleteni na dan dogodka še niso bili stari 16 let, mlajšim mladoletnikom pa se, kot navaja zakon, sme soditi le za dejanja, za katera je predpisana kazen več kot pet let zapora. Ker je torej za nasilništvo zagrožena kazen tri leta, za grožnje šest mesecev in za slikovno snemanje kazen do enega leta, mladoletnim ne bo sojeno. Sodišče je ustavilo tudi postopek zoper edino polnoletno dekle, kot navaja, iz razloga smotrnosti.
Mama žrtve je za POP TV povedala, da tudi starši teh mladoletnih osumljencev niso bili kaznovani. "Kot mama in državljanka ne morem sprejeti tega občutka, da je po vsem, kar je prestala moja hčerka, končni rezultat takšen, da nihče ne odgovarja za to nasilje," je anonimno navedla v oddaji 24ur.
"Kaj je v naši družbi dejanje, ki terja posledice? Očitno nič, da se take stvari na sodišču ne obsodijo, da ne pride do tega, da bi mladi videli, to, kar ste naredili, je narobe, zato boste odgovarjali," je za televizijo dejala Leonida Zalokar, strokovnjakinja s področja socialne pedagogike, psihologije in psihoterapije, ki je dolgo vodila Strokovni center Planina.
Primer se je zgodil aprila 2023. Takrat so po družbenih omrežjih zaokrožili posnetki fizičnega in verbalnega nasilja nad deklico. Več mladostnikov jo je obkolilo, nekateri so jo napadali, drugi pa dogajanje opazovali, snemali in spodbujali.
Primer, ki je pretresel slovensko javnost
Dogodek je takrat močno pretresel slovensko javnost in sprožil številne odzive. Oglasila se je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je, spomnimo, dejala, da je grozljivi dogodek "zadnji alarm, da ukrepamo". Ob tem je opozorila, da nas mora biti strah družbe, ki bi postala tako anemična, da bi medvrstniško nasilje postalo vsakdan naših ulic.
Takratni varuh človekovih pravic Peter Svetina in takratni minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda sta poudarila pomen ničelne tolerance do nasilja med mladimi v šolah. Odzvali so se tudi v Dijaški organizaciji Slovenije (DOŠ), kjer so poudarili, da dosledno zagovarjajo načelo ničelne tolerance do vseh oblik nasilja.
Medvrstniško nasilje je praviloma namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom. Kadar gre za enkraten dogodek nasilnega vedenja in je prisotna izrazita razlika v fizični ali psihični moči med povzročiteljem in žrtvijo, prav tako govorimo o medvrstniškem nasilju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje