Nov dramatičen dan za Peru: ob aretaciji predsednika zaprisegla prva predsednica

Svet 08. Dec 202207:27 1 komentar
Dina Boluarte
Sebastian Castaneda/REUTERS

Obdobje politične nestabilnosti v Peruju se, kot vse kaže, nadaljuje. Država, v kateri so bolj ali manj uspešni poskusi odstavitev predsednikov zadnja leta pogosti, mnogi politiki pa se spopadajo z obtožbami na račun korupcije, je po politično pestri sredi dobila prvo žensko predsednico.

Za južnoameriškim Perujem, znanim po pogostih političnih pretresih, je novi dan politične drame. Potem ko je levičarski predsednik Pedro Castillo nameraval z odlokom razpustiti parlament, so poslanci izglasovali njegovo odstavitev, za tem pa so ga aretirali – po poročanju BBC, medtem ko je bil namenjen na mehiško veleposlaništvo v Limi. Ker je nameraval zaobiti ustavni red, mu očitajo “uporništvo” in “zaroto”.

Za odstavitev Castilla je v 130-članskem perujskem kongresu glasoval 101 poslanec, šest jih je odstavitvi nasprotovalo, deset poslancev pa se je vzdržalo. Po glasovanju je pred poslanci kot nova predsednica prisegla dosedanja podpredsednica, 60-letna Dina Boluarte. Boluarte, ki je prva ženska na čelu Peruja, je pozvala k političnemu premirju, Castillovo namero po razpustitvi kongresa pa je označila za “poskus državnega udara”, navaja tiskovna agencija Reuters.

Castillo je v četrtek sporočil, da namerava razpustiti parlament, tik preden bi poslanci – kongres obvladujejo opozicijske stranke – odločali o nezaupnici proti njemu, tretji, odkar je junija lani na volitvah premagal konservativno političarko Keiko Fujimori in prevzel vodenje Peruja. Prav tako je v državi razglasil izredne razmere, pri čemer je napovedal, da bodo v Peruju v največ devetih mesecih dobili “nov kongres, ki bo oblikoval novo ustavo”.

Nagovoru, ki so ga prenašali po televiziji, so sledili odstopi ministrov, na svoji strani pa dosedanji predsednik ni imel niti policije niti vojske.

Pedro Castillo
Angela Ponce/REUTERS

Castillova zadnja pravna bitka se je začela oktobra, ko je tožilstvo vložilo ustavno pritožbo zoper njega, in sicer zaradi domnevnega vodenja “kriminalne združbe”, ki se je okoriščala z državnimi naročili, in zaradi oviranja preiskav, še piše Reuters. Poslanci so sicer v ustavni obtožbi navedli, da so Castila odstavili zaradi njegove moralne nesposobnosti voditi državo. Castillo je tako že tretji predsednik Peruja, ki je moral od leta 2018 zapustiti položaj s to utemeljitvijo.

Kako pestro je politično dogajanje v vrhu perujske politike, kaže dejstvo, da je imel Peru leta 2020 v samo petih dneh kar tri predsednike.

Ob turbulentnem političnem dogajanju se je v Peruju zvrstilo nekaj manjših protestov. V Limi so ljudje pozdravili Castillov padec, drugod po državi pa so se zbrali njegovi podporniki, ki so se tudi spopadli s policisti.

Peru
Gerardo Marin/REUTERS

Kako se je na dogajanje v Peruju odzvala regija?

Menjavo na vrhu Peruja so že sprejeli v ZDA. Ameriška veleposlanica v Peruju Lisa Kenna je sporočila, da zavračajo kakršnokoli dejanje Castilla, ki ni skladno z ustavo, iz State Departmenta pa so sporočili, da bodo ZDA “podpirale Peru v enotnosti pod vlado predsednice Boluarte”.

Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, ki je prav tako levičar in Castillov zaveznik, je medtem sporočil, da so za vse skupaj krive gospodarske in politične elite v Peruju, ki so sovražne Castillu od vsega začetka. Prvi levičarski predsednik Kolumbije Gustavo Petro je pozval k dialogu in opozoril, da demokracija zahteva priznanje volje ljudstva tako pri kongresnih kot tudi predsedniških volitvah, piše STA.

Iz Brazilije, kjer je do januarja še na oblasti desničar Jair Bolsonaro, preden ga bo po zmagi na letošnjih volitvah zamenjal levičar Luiz Inácio Lula da Silva, je prišla obsodba Castillove kršitve demokracije in vladavine prava.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje