Tik pred novim krogom mirovnih pogovorov sta se sprti azerbajdžanska in armenska stran ponovno obstreljevali na območju meje med državama.
Armenija in Azerbajdžan sta si danes izmenjala obtožbe, da sta izzvala novo streljanje na njuni nemirni meji.
Azerbajdžanske sile so davi pričele streljati na armenske položaje v vzhodnem sektorju armensko-azerbajdžanske meje, je v izjavi sporočilo armensko obrambno ministrstvo in dodalo, da dogodek ni zahteval žrtev ter da so razmere na območju zdaj “relativno stabilne”.
Medtem je obrambno ministrstvo v Bakuju obtožilo armenske sile, da so streljale na položaje azerbajdžanskih enot, nameščenih na več lokacijah vzdolž meje.
Indicent se je zgodil le nekaj ur pred srečanjem armenskega zunanjega ministra Ararata Mirzojana in njegovega azerbajdžanskega kolega Džejhuna Bajramova v okviru novega kroga mirovnih pogovorov med državama, ki jih bo gostil ameriški državni sekretar Antony Blinken, navaja drancoska tiskovna agencija AFP.
Zaostritev razmer sicer sledi prizadevanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina po ohranitvi vloge vodilnega posrednika v sporu na pogovorih v Sočiju gostil armenskega premierja Nikola Pašinjana in azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Voditelja sta se takrat strinjala, da bosta državi vse spore reševali samo na podlagi priznanja medsebojne suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ob tem sta tudi poudarila pomen sklenitve mirovnega sporazuma za zagotovitev trajnega miru v regiji.
Erevan in Baku sta že desetletja v sporu glede Gorskega Karabaha, ozemlja z večinsko armenskim prebivalstvom, ki pa leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana. Najhujši spopadi so v regiji izbruhnili med letoma 1991 in 1994, ko je umrlo okoli 30.000 ljudi. Maja 1994 sta sprti strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora. Nasilje v regiji se je znova razplamtelo letos poleti in terjalo skoraj 300 žrtev. Ta izbruh je bil najhujši po letu 2020, ko je v spopadih umrlo več kot 6.500 ljudi.
V začetku oktobra sta se ob robu prvega zasedanja Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi ob posredovanju francoskega predsednika Emmanuela Macrona in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela sestala Pašinjan in Alijev. Iz Bruslja so zatem sporočili, da bodo na mejo med državama napotili do 40 opazovalcev, ki naj bi poročali o tamkajšnjih razmerah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!