Pošiljke z dvojezičnimi naslovi na avstrijskem Koroškem vračajo naslovniku

V odvetniški pisarni Grilc-Vouk-Ranc so v četrtek opozorili, da avstrijska pošta pošiljke z dvojezičnimi naslovi uradov na avstrijskem Koroškem vrača naslovniku. Spomnili so, da je pošta zaradi podobnih primerov v preteklosti obljubila, da bo težavo rešila, a je še ni. Ob tem so v sporočilu za javnost napovedali pritožbo.

Kot so pojasnili, pisarna zastopa stranko v postopku pred Okrajnim glavarstvom v Velikovcu, postopek poteka v slovenščini. Zato so stališče, ki ga je bilo treba podati v roku, po priporočeni pošti poslali Okrajnemu glavarstvu Velikovec, naslov pa navedli v slovenskem in nemškem jeziku. Pošta je odvetniški pisarni pošiljko vrnila z opombo, da je naslovnik neznan, čeprav je naslov jasno razviden.

"Da avstrijska pošta ne pozna uradnih nazivov avstrijskih uradov v slovenščini, pred katerimi je slovenščina dopuščena kot uradni jezik in ki se jih torej na vsak način sme imenovati v slovenščini, je nedopustno," so zapisali v odvetniški pisarni.

Navedli so, da je avstrijska pošta zaradi podobnih primerov pred časom obljubila, da bo posodobila svoje računalniške sisteme tako, da bodo ti prepoznali tudi dvojezične naslove. "Kot kaže ta primer, se to očitno ni zgodilo," so poudarili v pisarni in napovedali, da bodo vložili novo pritožbo.

"Dvojezično sodstvo je tiho umrlo"

Ob letošnji 50. obletnici zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi zagotavljal pravice in zaščito avtohtonim manjšinam v Avstriji, tudi slovenski, je odvetnik Rudi Vouk v Celovcu ta teden predstavil svojo knjigo v nemškem jeziku z naslovom 50 Jahre Volksgruppengesetz - und noch immer keine Lösung. Ocenil je, da bi bilo ta zakon treba napisati na novo.

Avstrijski zakon o narodnih skupnostih odraža duh 70. let prejšnjega stoletja, ko je bil narodnostni konflikt na višku, in je prežet s protimanjšinsko tematiko, je Vouk za avstrijsko televizijo ORF dejal ob robu predstavitve knjige, ki je potekala na sedežu Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Omenjeni zakon služi temu, da preprečuje uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe, je bil kritičen.

Po mnenju Vouka je treba ob obletnici zakona javnost ponovno spomniti, da ima Avstrija na manjšinskem področju "dejansko en prastar zakon, ki ga verjetno niti ni možno reformirati, ki ga je treba pravzaprav kratko malo odpraviti in v celoti napisati na novo".

Pojasnil je, da zakon ureja tri področja, in sicer uradni jezik, dvojezične napise in sosvete. "In na vseh treh področjih ugotavljamo, da zakon ne ustreza avstrijski ustavi. Tudi sosveti so sestavljeni protizakonito, ampak tudi pritožbe, ki smo jih uspešno vložili do zdaj, niso imele nobenih posledic in politika ni pripravljena, da bi kaj spremenila," je dejal Vouk.

Ob tem je spomnil, da je po upokojitvi zadnjega dvojezičnega sodnika na avstrijskem Koroškem "dvojezično sodstvo pravzaprav tiho umrlo". Kot največjo pomanjkljivost zakona o narodnih skupnostih pa je izpostavil, da jim je z letom 2011 odvzel pravico do pritožbe.

Čeprav priznava, da je danes na avstrijskem Koroškem več dvojezičnih napisov kot pred desetletji, Vouk ocenjuje, da se je položaj koroških Slovencev v tem času poslabšal na drugih področjih, na primer na področju uradnega jezika.