Kupil si je hišo na Braču, zdaj pa javno opozarja na veliko težavo

Nemški podjetnik Christoph iz Frankfurta, ki na Brač prihaja že skoraj dve desetletji, je v odprtem pismu opozoril na spremembe, ki jih je v zadnjih letih opazil v hrvaškem turizmu. Njegove besede so sprožile številne odzive, saj ne prihajajo od naključnega obiskovalca, temveč od človeka, ki si je na otoku ustvaril drugi dom.

Christoph je v pismu, objavljenem na portalu Kroatien-Nachrichten.de, zapisal, da ga ne motijo zgolj vse višje cene, temveč predvsem občutek, da Dalmacija izgublja svojo pristnost.

Na Brač ne prihaja le kot turist. Tam si je kupil hišo, spoznal številne domačine in se vključil v lokalno okolje. Prav zato ga spremembe, ki jih opaža, še toliko bolj skrbijo.

Spominja se časov, ko je bil turizem le en od delov vsakdanjega življenja. Po njegovih besedah so si ljudje tudi sredi poletne sezone znali vzeti čas za pogovor, druženje in pristne medčloveške odnose.

Visoke cene

Danes je slika po njegovem mnenju precej drugačna.

Posebej kritičen je do cen v gostinskih lokalih. Kot primer navaja jedi, ki so bile nekoč simbol preproste dalmatinske ponudbe, danes pa so po njegovih besedah postale skoraj luksuzne. Opozarja, da cene nekaterih jedi na Braču že dosegajo ali celo presegajo cene v središču Frankfurta.

Ob tem poudarja, da težava ni v finančnih zmožnostih turistov.

"Ne gre za to, da nimamo denarja. Imamo ga. Vprašanje je, ali je storitev res vredna toliko, kot zanjo zahtevate," je bistvo njegovega sporočila.

Po njegovem mnenju je vse bolj prisoten občutek, da je glavni cilj iz turistov iztržiti čim več. Gostje zato ne dobijo več občutka, da so dobrodošli, ampak imajo vtis, da postajajo predvsem vir zaslužka.

Spremembe opaža tudi pri povsem vsakdanjih stvareh. Kot primer navaja javno prho ob plaži, ki je bila nekoč brezplačna, danes pa je njena uporaba plačljiva. Ne gre za sam znesek, poudarja, ampak za vprašanje, ali mora prav vsaka storitev postati tržno blago.

Še bolj kot cene pa ga je prizadel občutek, da po vseh letih na otoku ni več del skupnosti. Čeprav je tam ustvaril številna prijateljstva in močne vezi, se vse pogosteje počuti kot obiskovalec, ki ga okolje dojema predvsem skozi denarnico.

Njegovo sporočilo je namenjeno tako gostiteljem kot tudi lokalnim oblastem. Opozarja, da kratkoročni zaslužek ne bi smel prevladati nad dolgoročnimi odnosi, zaradi katerih so se številni tujci sploh zaljubili v Hrvaško.

"Hrvaška za nas nikoli ni bila Azurna obala. In to mislim kot kompliment Hrvaški. Nismo iskali Saint-Tropeza. Iskali smo Brač," je zapisal.

Ob tem je dodal, da visoka cena sama po sebi ne pomeni tudi višje kakovosti. Po njegovem mnenju preprosta jed ne postane prestižna samo zato, ker zanjo gost odšteje več denarja.

Za konec je opozoril še na nekaj, kar se mu zdi najdragocenejše. Zaupanje, občutek pripadnosti in gostoljubnost se namreč gradijo dolga leta, izgubiti pa jih je mogoče veliko hitreje.

Prav zato poziva vse, ki soustvarjajo hrvaški turizem, naj ohranijo tisto, zaradi česar so se številni obiskovalci v Dalmacijo sploh zaljubili.