Iran grozi z napadi na Evropo, posebej se omenjata dve državi

Dva vira sta za Financial Times (FT) kot možno tarčo omenila letalsko oporišče Bezmer v Bolgariji. Država je namreč minuli mesec dovolila, da oporišče uporabljajo ameriška letala za točenje goriva v zraku. Še en vir je za FT dejal, da bi lahko bil tarča povračilnih napadov tudi Ciper, kjer ima oporišče v Akrotiriju britansko vojno letalstvo. Oporišče, ki ga lahko uporabljajo tudi ZDA, je že bilo tarča napada v marcu.

Med možnimi protiukrepi so viri navedli tudi napade na podmorske optične kable, ki tečejo po dnu Hormuške ožine.

Viri so ob tem dejali, da bodo iranske poteze odvisne od dejanj ZDA. Eden je za FT dejal, da je Iran pripravljen razširiti vojno, če bo predsednik ZDA Donald Trump uresničil svoje grožnje z uničenjem iranske infrastrukture. Drugi je dejal, da se Iran ne bo omejeval v odzivu, če bodo ZDA znova sprožile agresijo. Pri tem je izrecno dejal, da so pripravljeni napasti tudi cilje v Evropi.

Možnosti za napad na Evropo realne, a omejene

Analitiki so za FT ocenili, da Iran ima rakete, ki bi lahko dosegle Evropo, pri čemer pa obstaja vprašanje njihove količine. Sidharth Kaushal z britanskega mislišča Royal United Services Institute je iransko raketno grožnjo Evropi za FT ocenil kot realno in omejeno.

Po njegovih besedah bi lahko iranske balistične rakete srednjega dosega iz serije Šahab lahko dosegle ameriške cilje v južni in jugovzhodni Evropi. Ob tem pa je opozoril, da bi rakete na daljši razdalji težko povzročile večjo škodo. Kaushal je ob tem dodal, da bi bilo za Iran bolj učinkovito, če bi take napade izvedel prek zavezniških milic v Iraku, Jemnu in Libanonu.

Da je Iran pripravljen napasti tudi bolj oddaljene cilje, se je že pokazalo v prvi fazi vojne, ko je nekajkrat izstrelil rakete proti otoku Diego Garcia, ki je oddaljen okoli 4.000 kilometrov. Tam imata britanska in ameriška vojska svoje oporišče, rakete pa ga niso dosegle. Izraelska vojska je takrat trdila, da ima iranska vojska v svojem arzenalu raketo z dosegom okoli 4.000 kilometrov, ki da jo je v napadu tudi uporabila.

V Teheranu so sicer državam, ki so ZDA dopustile uporabo vojaških objektov za operacije nad Iranom, že grozili s povračilnimi napadi. Nekatere države so se tudi zaradi tega odločile, da ameriški vojski ne bodo dovolile postankov v njihovih oporiščih. Med drugim sta to storili Španija in Italija, zaradi česar sta se znašli v nemilosti pri predsedniku ZDA Donaldu Trumpu.

"Ne bodi nor, ker sem jaz bolj nor"

Ta je junija z Iranom podpisal okvirni dogovor, ki je določal pot do končnega mirovnega dogovora med državama. Njegovo izvajanje in spoštovanje ni trajalo dolgo in že julija so se nadaljevali ameriški napadi na Iran, ki je odgovarjal s povračilnimi napadi na ameriške cilje na Bližnjem vzhodu. V ponedeljek se je veljavnost okvirnega dogovora iztekla, Trump pa je v torek sporočil, da z Iranom ne potekajo nobeni pogovori, niti ti niso načrtovani.

Zagretost za diplomacijo očitno pojenja tudi v Iranu. Vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je za sekretarja vrhovnega sveta za nacionalno varnost imenoval Mohsena Rezaija. Kot piše FT, so poznavalci razmer znotraj Irana potezo razumeli, kot umik glavnega mirovnega pogajalca Mohamada Bagra Galibafa iz prve vrste in s tem tudi manjšo možnost za diplomatsko rešitev.

Eden od virov FT iz vrst iranskega režima je dejal, da Iran s tem pošilja jasno sporočilo, da če se ne boš pogodil z Galibafom, se boš moral ukvarjati z Rezaijem. "Sporočilo je jasno. Ne bodi nor, ker sem jaz bolj nor," je sklenil.