Zadnjih sedem let je bilo najtoplejših doslej. Lani je morska gladina dosegla rekordno višino. Prav tako je lani prvič v zgodovini deževalo na najvišji točki grenlandskega ledenega pokrova. V nedeljo se v egiptovskem Šarm el Šejku začenja vsakoletna Podnebna konferenca, COP27. Medtem ko so vročinski valovi, neurja, poplave, suše in druge posledice podnebne krize postali naš vsakdan, ni svet niti blizu temu, da bi omejili segrevanje na raven, ob kateri bi bilo čez nekaj desetletij še možno dokaj normalno živeti. Vse kaže, da drvimo v pogubo, a hkrati kurimo še več premoga, naftne družbe pa slavijo rekordne dobičke.
Podnebje se segreva in spreminja tako hitro, da zdaj to že občuti vsak od nas. Poletna suša je izpraznila struge vodotokov in pospešila širjenje požarov, toča dosega rekordne velikosti in tolče vse pogosteje, september je bil med najbolj namočenimi od začetka meritev, oktober pa rekordno topel.
Podnebne konference oziroma COP-i (COP pomeni ‘Conference of the Parties’, Konferenca držav pogodbenic), na katerih se zbere na tisoče delegatov in tudi voditeljev držav, vsako leto vzbujajo upanje, da se bodo vendarle dogovorili, kako ustaviti to drvenje v katastrofo. Toda skoraj vsako leto po koncu konference sledi razočaranje: delegati se vrnejo domov, svet pa nazaj v stare fosilne tirnice.
Za enega od prelomnejših COP-ov velja pariški iz leta 2015, ko se je 190 držav s podpisom sporazuma zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja pod mejo dveh stopinj Celzija ter prizadevanju za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje.
Da bi izpolnili cilje pariškega sporazuma, moramo emisije v primerjavi z letom 2010 do leta 2030 znižati za 45 odstotkov, so pred letošnjo konferenco v Egiptu poudarili znanstveniki Združenih narodov (ZN). Ne kaže dobro, prav nasprotno. V poročilu namreč ugotavljajo, da se bodo emisije glede na obstoječe načrte vlad do leta 2030 povišale za 10,6 odstotka. Planet se je od predindustrijske dobe že segrel za 1,2 stopinje Celzija. “Še vedno nismo niti blizu temu, da bi se postavili na pot omejitve temperature pri 1,5 stopinje Celzija,” je dejal izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. Če bo svet nadaljeval po trenutni poti, bi se lahko temperatura ozračja do konca stoletja zvišala za katastrofalnih 4,4 stopinje Celzija.
Britanski pisatelj in okoljski aktivist George Monbiot je že lansko podnebno konferenco v Glasgowu označil za “popoln fiasko” in poudaril, da smo tik pred zadnjo možnostjo za ukrepanje. Spremembe, ki jih potrebujemo, to je na primer opustitev fosilnih goriv do leta 2030, pa na podnebnih konferencah niso niti na mizi, pravi Monbiot in dodaja, da voditelji kažejo, da “tukaj niso zaradi varovanja življenja na Zemlji, ampak varujejo industrijo fosilnih goriv”.
Je res tako, kot pravi Monbiot? Lanski COP26 v Glasgowu se je končal s (sicer milejšim od predvidenega) pozivom državam, da začnejo ustavljati uporabo premoga, najbolj umazanega fosilnega goriva. Prenehanje njegove uporabe ključno za doseganje podnebnih ciljev. Kako nam gre leto dni pozneje? Letos bo svetovna poraba premoga dosegla zgodovinski rekord oziroma izenačila rekordno raven izpred desetletja, kaže poročilo Mednarodne agencije za energijo. Po pandemiji se je poraba premoga leta 2021 povečala za rekordnih 6 odstotkov, kar je bil razlog tudi za največjo rast emisij ogljikovega dioksida v zgodovini. Letos na še večjo porabo premoga vpliva energetska kriza, ki je posledica vojne v Ukrajini. Za ponovni zagon elektrarn na premog in nafto se je odločila tudi Nemčija. Poleg tega je bila letos poleti zaradi hude suše močno manjša proizvodnja iz hidroelektrarn, nekatere države, med njimi Kitajska, so manko nadomestile s termoelektrarnami.
Kaj pričakovati v Egiptu
Država gostiteljica konference COP27, Egipt, leži v regiji, ki je zaradi podnebnih sprememb med najhuje prizadetimi na svetu. Sredozemsko morje postaja najhitreje segrevajoče se morje na svetu, sredozemski bazen se segreva 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja. V regiji bo po napovedih v naslednjih 20 letih 250 milijonov ljudi postalo ogroženih zaradi pomanjkanja vode, na kar je v resoluciji pred konferenco opozoril tudi Evropski parlament.
Celotna Afrika pa po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke globalnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard dolarjev. Do leta 2030 se bo ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard dolarjev. Afriške države sredstev za spopad s tem izzivom nimajo. Da bodo na COP27 v ospredju zlasti teme, povezane z državami v razvoju, je pred podnebno konferenco za STA dejal tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan. “To so v prvi vrsti prilagajanje podnebnim spremembam, izgube in škode, na koncu pa je v odnosu med razvitimi in nerazvitimi državami vedno zelo izpostavljena tema financiranje,” je pojasnil.
Razvite države so državam v razvoju obljubile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno. “Te številke zaenkrat še nismo dosegli, zato bo to zagotovo ena od ključnih tem na COP v Egiptu. Verjamem, da tukaj lahko naredimo korak naprej. Tudi Slovenija je kot razvita država zavezana k temu, da naredi nekoliko večji napor,” je dejal Brežan.
“V Egiptu pričakujem kakšno dodatno zavezo, ki bo zmanjšala projicirano ogrevanje za kakšno desetinko stopinje,” je ne preveč optimističen strokovnjak s področja podnebnih sprememb dr. Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. “A od zavez do dejanj je dolga pot. Če bi želeli omejiti rast globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, k čemur smo stremeli s Pariškim sporazumom, bi morali globalne emisije zmanjševati za približno sedem odstotkov letno vsako leto do 2050. Namesto tega jih trenutno povečujemo za približno dva odstotka letno,” je jasen Zaplotnik.
Vladno delegacijo Republike Slovenije bo na uvodnem Vrhu voditeljev vodil predsednik države Borut Pahor, v prvem delu konference bo sodeloval državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Uroš Vajgl, v drugem delu pa bo delegacijo vodil minister Uroš Brežan. Slovenijo bo v Egiptu zastopala podnebna pogajalka Tina Kobilšek.
Pomembnejše dogajanje se bo na konferenci začelo 7. in 8. novembra, ko bo potekal vrh voditeljev. Zaključila se bo predvidoma 17. novembra, se pa podnebne konference v zadnjih letih pogosto podaljšajo za kak dan.
Boštjan Videmšek: Živimo prihodnost, ki je morda ne bomo doživeli
Za komentar pred začetkom podnebne konference smo prosili tudi novinarja in avtorja knjige Plan B Boštjana Videmška, ki je povsem jasen: “COP27 je farsa – še preden se je vse skupaj sploh začelo. Z rusko agresijo v Ukrajini je fosilni imperij vrnil udarec – letošnji dobički so rekordni. Shell in Total Energies, denimo, sta za zadnje četrtletje prijavila skoraj 10 milijard dolarjev dobička. Vsak. Skupni dobiček naftnih podjetij v prvih devetih mesecih letošnjega leta je znašal 4 trilijone dolarjev! Odpirajo se že zaprte termoelektrarne in rudniki. Zemeljski plin v EU – ironija stoletja – velja za prehodno zeleno energijo. Ravno evropska odvisnost od ruskega plina pa je ključno orožje Kremlja. Vračajo se – preko utečenih propagandnih algoritmov – glasovi dvomljivcev v podnebne spremembe, medtem ko je za nami obdobje podnebnih katastrof. Živimo prihodnost, ki je morda ne bomo doživeli. COP27 poteka v državi, ki je zaprla podnebne aktiviste in Šarm el Šejk spremenila v vojaško utrdbo. Vojaška diktatura narekuje tempo igre – bolj natančne prispodobe časa in duha ni.”
Greta Thunberg: Podnebna kriza je ura, ki tiktaka
“Ljudje na oblasti so že dokazali, da ne bodo vodje potrebnih sprememb, vsaj ne brez ogromnega javnega pritiska. Mi moramo biti ta pritisk,” je v svojem nedavnem govoru dejala podnebna aktivistka Greta Thunberg, ki ne računa na uspehe tovrstnih konferenc.
“Podnebna kriza je ura, ki tiktaka in se nezadržno hitro približuje končnemu odštevanju. To je naša usoda. To ni zgodba, ki smo si je želeli,” je poudarila Thunberg in opozorila na ključen problem, ki je v ozadju podnebne krize in dejstva, da je nekateri nočejo rešiti, to je svetovna neenakost: “Še vedno imamo sposobnost, da preprečimo najhujše posledice, preprečimo podnebno katastrofo in ustvarimo pravično prihodnost za vse. Ne le za maloštevilne finančno privilegirane, ki še vedno mislijo, da si bodo lahko z denarjem kupili pot iz umirajočih ekosistemov in masovnega izumrtja.”
“Nikoli ne bomo odnehali, nikoli se ne bomo nehali boriti za živi svet. Mladi po vsem svetu stopajo v ospredje in kažejo, da so se naši voditelji zapletli z napačno generacijo,” je politikom še sporočila Greta Thunberg.
”We are still here, and we are not planning on going anywhere. Young people all over the world are stepping up, showing that our leaders messed with the wrong generation.”
— Greta Thunberg (@GretaThunberg) November 2, 2022
My full speech from The Climate Event at Southbank Centre this Sunday is here: https://t.co/d9WfUbCwSQ pic.twitter.com/OwZcCxDHXI
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje