Temperature oceanov so se dvignile na rekordno raven, znanstvenike zdaj skrbi še prihajajoči el niño, ki bi lahko dodatno vplival na segrevanje morij. Kaj lahko prinese in kako lahko negativno prispeva k že tako skrb vzbujajočim ravnem globalnega segrevanja?
Svetovni oceani se že leta neprestano segrevajo. Januarja letos so znanstveniki poročali, da so temperature oceanov zrasle na rekordno raven, sredi marca pa so klimatologi izmerili rekordno visoke površinske temperature globalnih morij. Trend segrevanja morij vznemirja strokovnjake, ki se sprašujejo, kaj nas še čaka, še posebej ob napovedih, da se približuje obdobje el niña, ki močno vpliva na globalne vremenske pojave – prinaša predvsem ekstremno vročino, nevarne tropske ciklone in nove grožnje že tako krhkim koralnim grebenom, piše CNN.
El niño (v prevodu deček) je klimatski pojav, ki opisuje segrevanje površinskih voda v vzhodnem Tihem oceanu in močno vpliva na vremenske pojave po vsem svetu. Pojavlja se vsakih nekaj let, a nikoli v rednih časovnih presledkih, zato ga je težko napovedovati. Po navadi se začne kazati okoli božiča, traja pa lahko 12 mesecev ali več. La niña (v prevodu deklica) ali hladna faza južne oscilacije je obraten pojav.
Kako močan bo letos vpliv el niña, še ni znano – nekatere napovedi kažejo, da bi lahko dosegel rekordno moč, spet druge predvidevajo milejše vplive. Jasno pa je, da lahko el niño ob globalnem segrevanju, ki ga povzroča človek, v številnih delih sveta pusti hude posledice. CNN opozarja na šest vremenskih in klimatskih ekstremov, na katere moramo biti pozorni.
1. Bomo presegli 1,5 stopinje segrevanja?
Svetovni voditelji so se v leta 2015 podpisanem pariškem sporazumu zavezali k dolgoročnemu cilju omejitve povprečne svetovne temperature. Ta naj ne bi presegla 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Močan el niño bi lahko – prvič v zgodovini – potisnil temperature globalnega segrevanja čez to zastavljeno mejo. Znanstveniki menijo, da je 1,5 stopinje Celzija zgornja meja in točka preloma. “Ko jo presežemo, se drastično povečajo možnosti ekstremnih vremenskih pojavov in njihovih posledic, kot so poplave, suše, gozdni požari in pomanjkanje hrane. “Leto 2024 bo verjetno eno najtoplejših,” je za CNN povedal Josef Ludescher s potsdamskega inštituta za raziskovanje klimatskih vplivov.
🚨🚨BREAKING:
— Edgar McGregor (@edgarrmcgregor) March 17, 2023
Earth's oceanic surface temperatures have reached an all-time record high today, beating the previous record set on March 7, 2016 during the last major El Niño.
A significant El Niño episode is expected to develop later this year, and 2024 could set records again. pic.twitter.com/39SQ6JWQ5V
Najtoplejše izmerjeno leto je bilo leto 2016, istega leta je bil tudi el niño zelo močan. Kljub trem letom la niñe, pojava, ki je “ohlajal planet”, smo bili tudi v minulih letih priča temperaturam, ki so narasle do nevarnih ravni. Planet se je že segrel za približno 1,2 stopinje Celzija. Lani je bilo v Evropi najbolj vroče poletje, s temperaturami več kot 40 stopinj in gozdnimi požari, ki so divjali po celini, tudi v Sloveniji. Tudi Pakistan in Indija sta imela lani rekorden vročinski val, temperature so se ponekod povzdignile nad 49 stopinj Celzija.
Na koncu pa niti ni pomembno, ali dosežemo ali zgrešimo točko preloma, torej 1,5 stopinje Celzija, je opozoril Adam Scife, vodja dolgoročnih napovedi na britanskem meteorološkem zavodu. “Prvič v zgodovini človeštva je ta vrednost na dosegu roke, in to je izjemno pomemben mejnik,” je povedal in opozoril, da karkoli el niño prinese tokrat, bo verjetno brez primere, saj lahko dodatno prispeva k že tako visokim ravnem globalnega segrevanja.
2. Poplave, vročina, suše, požari
El niño lahko v različnih državah po svetu prinese vročinske valove, suše in požare. Južni Afriki, Indiji, Indoneziji, Avstraliji in pacifiškim otokom grozijo vročinski valovi. Ker el niño lahko še dodatno spodbudi že tako močan vročinski val v Indiji, ki poganja sušo, se lahko zamakne začetek monsunskega obdobja – to je izjemno pomembno za kmetijske pridelovalce. Skrb vzbujajo tudi morebitne posledice sušnega obdobja na zaloge pitne vode.
3. Poplave in dež, ki lahko omili sušo
Po drugi strani pa lahko el niño nad Kalifornijo v ZDA, kjer je že v spomladanskih mesecih zapadlo veliko snega in dežja, prinese veliko dežja. Ko se pojavi el niño, bo v večjem delu države verjetno večja možnost padavin, ki bodo nad običajnimi, s povečanim tveganjem za poplave, zemeljske plazove in obalno erozijo, so povedali strokovnjaki za CNN.
Hkrati strokovnjaki za CNN pravijo, da bi lahko el niño porečju reke Kolorado v ZDA, ki mu je la niña prinesla sušo, dostavil prepotreben dež in s tem olajšanje. Reka Kolorado je namreč vir pitne vode za velik del prebivalstva, z elektriko, ki jo proizvedejo hidroelektrarne ob njej, pa se oskrbuje več kot 40 milijonov ljudi. Suša, ki jo poganjajo podnebne spremembe, močno ogroža ljudi, ki se zanašajo na reko Kolorado. Zaradi težav z oskrbo pitne vode so v več državah v minulih dveh letih morali omejevati porabo vode, kar se v preteklosti še ni zgodilo.
4. Toplejši Tihi ocean pomeni močnejše ciklone
Spremembe aktivnosti tropskih ciklonov bodo prvi znak el niña, pravijo znanstveniki. Ta zmanjšuje aktivnost orkanov na Atlantiku, v Tihem oceanu pa povzroča nasprotni učinek, saj lahko tople vode spodbudijo intenzivnejše tajfune. “Tropski cikloni lahko nastanejo zahodneje in ostanejo močnejši dalj časa, zato se povečajo morebitni vplivi na Havaje,” je dejal Jon Gottschalck iz ameriške agencije NOAA. To pomeni več možnosti za obilnejše padavine. Ob obalah Peruja strokovnjaki že zaznavajo višje temperature morja, ki prinašajo tudi nenavadno obilne padavine in poplave v puščavah, kar je po mnenju strokovnjakov klasičen znanilec pomembnega dogodka pod vplivom el niña. Ta bi lahko v nadaljevanju leta Peru ogrozil s poplavami, zato je tamkajšnja vlada že vložila več kot milijardo dolarjev v podnebne in vremenske ukrepe, s katerimi bi lahko preprečila najhujše posledice.
5. Beljenje koral
El niño segreva morja, topla morja pa ne prinašajo ničesar dobrega za koralne grebene. Korale živijo v znotrajceličnem sožitju (endosimbiozi) z algami, ki jim dajejo barvo in hranila. Ko temperatura postane previsoka, korale “preženejo” alge iz svojih celic. Ob tem pojavu korale postanejo bele, zato mu pravimo beljenje koral. Če se temperature dvignejo le za kratek čas, nato pa znova spustijo, si korale lahko opomorejo, a so vseeno izpostavljene stradanju in posledično odmiranju. Katastrofalno obdobje beljenja koral je bilo med letoma 2014 in 2017, ko so bili prizadeti skoraj vsi največji koralni grebeni na svetu. Na Velikem koralnem grebenu je v rekordnem vročinskem valu, ki ga je prinesel močan el niño, leta 2016 odmrlo skoraj 30 odstotkov koral. Znanstveniki so zato pred prihajajočim el niñom zaskrbljeni, saj korale niso še imele dovolj časa, da bi popolnoma okrevale po zadnjih dogodkih.
Profesor Peter Houk, ki na Univerzi v Guamu preučuje korale v Mikroneziji, je dejal, da so napovedi zastrašujoče. Čeprav ni nujno, da bi vplivi el niña vplivali na vse koralne grebene, na katere sicer vplivajo tudi drugi podnebni pojavi, je pojasnil, da vsakokratni pojav el niña povzroči bolj intenzivne dogodke na koralnih grebenih. “Kadar se zgodi, je brutalen,” je povedal za CNN. V upanju, da bi se njegov prihod čim bolj odložil, je povedal, da bo to vseeno priložnost za raziskovalce, da ugotovijo, kako odporne so korale in kako se odzovejo. “Upamo, da so napovedi napačne in da lahko koralam kupimo še nekaj let za okrevanje.”
6. Taljenje ledu
Antarktični led je že zdaj v težavah, el niño bi pa lahko te težave še dodatno podkrepil. V začetku leta se je raven ledu na Antarktiki že drugič v dveh letih spustila na rekordno nizko raven. Znanstvenike skrbi, da bi se ta lahko začela strmo zniževati. Glede na nedavne raziskave, ki so ugotovile povezavo med močjo in pogostostjo el niña ter hitrostjo taljenja antarktičnega ledu, bi lahko ta pomagal pospešiti proces taljenja ledu. Po predvidevanjih in izračunih strokovnjakov iz avstralske nacionalne agencije CSIRO močnejši el niño povzroči sistematično in hitrejše taljenje ledenega pokrova. Znanstveniki pozorno spremljajo Antarktiko, saj je v njenem ledu izjemno velika količina vode. Čeprav se antarktični ledeni pokrov verjetno ne bo popolnoma stalil, je v njem dovolj vode, da bi se gladina svetovnega morja dvignila za 70 metrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje