Najnovejša analiza zraka, ki jo je s pomočjo strokovnjakov pripravil britanski Guardian, je razkrila grozljivo sliko. Skoraj 98 odstotkov ljudi v Evropi diha strupen zrak, nasičen z nevarnimi delci PM2,5. Za kakšne delce pravzaprav gre in katere države so najbolj na udaru?
Staro celino pesti huda javnozdravstvena kriza, kaže najnovejša raziskava britanskega časnika Guardian. Po najnovejših podatkih skoraj vsi prebivalci Evrope živijo na območjih z “nevarno” stopnjo onesnaženosti zraka.
Po ocenah onesnažen zrak povzroči 400 tisoč prezgodnjih smrti na leto, najpogostejši razlogi zanje pa so bolezni srca in kapi.
Podatki, ki jih je Guardian zbiral tudi s podrobnimi satelitskimi posnetki in strokovnjaki, razkrivajo grozljivo sliko. “98 odstotkov ljudi v Evropi je dnevno izpostavljeno zelo škodljivemu zraku z drobnimi delci, ki presega smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Skoraj dve tretjini jih živi na območjih, kjer je zrak več kot dvakrat bolj onesnažen od priporočil WHO,” navaja britanski časnik.
Najbolj prizadeta država v Evropi je Severna Makedonija, kjer skoraj dve tretjini prebivalcev živi na območju z visoko onesnaženostjo delcev PM2,5, na štirih območjih pa je bila ugotovljena skoraj šestkrat večja onesnaženost zraka od smernic WHO, vključno z glavnim mestom Skopje. Po pisanju Guardiana je bolj onesnažena vzhodna Evropa, na zahodu izstopa Italija, kjer več kot tretjina prebivalcev Padske nižine in okoliških območij na severu države diha zrak s štirikrat višjo vrednostjo delcev PM2,5 od smernic WHO.
V sedmih držav vzhodne Evrope: Srbiji, Romuniji, Albaniji, Severni Makedoniji, Slovaški, na Poljskem in Madžarskem; dihajo zrak, ki je dvakrat bolj obremenjen z omenjenimi delci od smernic WHO. Medtem je v Srbiji koncentracija delcev PM2,5 štirikrat višja od priporočljive.
Podobno je v Nemčiji, tam tri četrtine ljudi živi na območjih, kjer je vrednost mikro delcev dvakrat višja. V Španiji je ta delež 49-odstotni, v Franciji pa 37-odstotni.
Zbrani podatki še kažejo, da skoraj 30 milijonov Evropejcev živi na območjih, kjer so koncentracije majhnih delcev vsaj štirikrat višje od smernic WHO. “Svetli točki” sta Švedska in Škotska, kjer je koncentracija delcev v mejah normale.
Kaj je PM2,5?
To so manjši, fini delci, katerih premer je manjši od 2,5 mikrometra. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon.
Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, medtem prodrejo celo v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v različna tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, so pred časom pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Delci PM2,5 nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv, torej jih povzročajo promet, industrija, ogrevanje gospodinjstev in kmetijstvo.
Po veljavnih smernicah WHO letna povprečna koncentracija delcev PM2,5 ne sme presegati 5 mikrogramov na kubični meter. Skrb vzbujajoče je, da le 2 odstotka Evropejcev živi na območjih, kjer delci PM2,5 ne presegajo teh koncentracij.
“Gre za resno krizo javnega zdravja,” je za Guardian komentiral profesor z univerze v Utrechtu Roel Vermeulen, ki je vodil raziskavo. “Zdaj je jasno, da skoraj vsi v Evropi dihajo izredno nezdrav zrak,” je dodal. Z njim se strinjajo tudi drugi strokovnjaki in pravijo, da bi ukrepati morali že včeraj. Opozarjajo na vse več dokazov, ki kažejo, da onesnaženost zraka vpliva na skoraj vse organe v telesu in je povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, od bolezni srca in pljuč do raka in sladkorne bolezni, od depresije in duševnih bolezni do kognitivnih motenj.
Hanna Boogaard z ameriškega inštituta za zdravje ocenjuje, da mora Evropska unija (EU) zaostriti mejno vrednost. “Gre za edinstveno priložnost, drzno potezo, ki pa bi pomembno izboljšala zdravje ljudi v Evropi,” povedala za Guardian. Nekatera mesta po Evropi, tudi London in Milano, so sicer že uvedla območja z nizkimi emisijami, uvajajo tudi programe za zmanjšanje prometa, spodbujajo hojo in kolesarjenje … A to ni dovolj, strokovnjaki so prepričali, da bi evropska politika morala ukrepati bolj odločno.
Nedavna raziskava kakovosti zraka je razgalila tudi “okoljsko nepravičnost” – države z nižjim standardom imajo območja z najbolj onesnaženim zrakom. “Najbolj prizadete države so tiste z najnižjim povprečnim dohodkom. To res pokaže na okoljsko nepravičnost v EU,” je za britanski Guardian komentirala Barbara Hoffmann z univerze v Düsseldorfu. Po njenih besedah je čiščenje zraka v vzhodnem delu stare celine nujno.
Onesnaženja zraka se zavedajo tudi v Bruslju. Evropski parlament je prejšnji teden podprl sprejetje smernic WHO o delcih PM2,5 do leta 2035. Zakon, ki ga je treba še dokončno oblikovati v pogajanjih s Svetom Evrope, bi določil pravno zavezujočo mejo za letne koncentracije PM2,5, ki ne bi bila višja od 5 mikrogramov na kubični meter, kar je manj od zdajšnjih 25 mikrogramov na kubični meter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje