Pretekli teden je odjeknila novica, da naj bi se Rusija skušala vmešavati v evropsko politiko, tudi z vplivanjem na nekatere medije. Novica pred junijskimi evropskimi volitvami med evropskimi uradniki vzbuja skrb. Kot za N1 pojasnjuje nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe Marjan Miklavčič, smo vstopili v novo obdobje hladne vojne. "Svet se nahaja v globalnem konfliktu, ki je najgloblji po 2. svetovni vojni," je dejal. In kako ogrožena je pri tem Slovenija? "Ko govorimo o ruskem vohunjenju, je Slovenija aktualna tarča," je poudaril.
Vpletanje Rusije v politiko Evropske unije je s prejšnjim tednom postalo realnost. Evropske obveščevalne službe so namreč zaznale neposredno vplivanje Rusije na nekatere medije, pa tudi nastavljanje ruskih vohunov na mesta blizu evropskega vrha.
“Svet se nahaja v globalnem konfliktu, ki je najgloblji po 2. svetovni vojni,” je za N1 ocenil varnostni strokovnjak in nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Marjan Miklavčič. Hladna vojna, ki je enega svojih vrhuncev doživela v 70. letih prejšnjega stoletja, po njegovih besedah v zadnjem času stopa v novo obdobje, ki se odraža v hibridnem vojskovanju.
Ta predstavlja varnostno tveganje za nacionalno varnost. “Gre za vojskovanje, kjer so aktivne obveščevalne službe, paravojaške enote in druge enote, ki niso sestavni del konvencionalnih oboroženih sil,” je dejal. In kako poteka hibridna vojna?
Rusija evropskim politikom plačevala za intervjuje
Poljska agencija za notranjo varnost je prejšnji teden v okviru preiskave zaradi domnevnega ruskega vohunjenja skupaj z drugimi varnostnimi službami držav članic EU opravila preiskave, na podlagi katerih so trdili, da je Poljska postala glavna tarča ruskih vohunov. Rusijo in Belorusijo so obtožili poskusa destabilizacije. Zaznali naj bi namreč medijske kampanje, prek katerih je Rusija širila svoj vpliv v Uniji.
Med državami, ki so sodelovale v preiskavi, je bila tudi Češka. “Razkrili smo prorusko mrežo, ki je pripravljala operacijo za širjenje ruskega vpliva in spodkopavanje varnosti v Evropi,” je na družbenem omrežju X zapisal češki premier Peter Fiala. V tej mreži je deloval tudi medij Voice of Europe, proti kateremu je tamkajšnja vlada uvedla sankcije.
Gre za spletni portal s sedežem v Pragi. Poleg tega naj bi nekateri evropski politiki za sodelovanje v intervjujih prejeli plačilo iz Rusije, je dejal belgijski premier Alexander de Croo. Obveščevalne službe povečane ruske aktivnosti zaznavajo neposredno pred junijskimi volitvami v Evropski parlament, ki jih mnogi označujejo za najpomembnejše volitve v zgodovini EU. Moskva naj bi s tem skušala podkupiti nekatere člane Evropskega parlamenta, da bi se vmešavali prav v prihajajoče volitve.
Podpredsednica Komisije Vera Jourova je dejala, da ugotovitve razkrivajo tisto, kar so sumili, in sicer da si Kremelj z denarjem kupuje vpliv. “Neprestano se moramo zavedati, da bo dezinformacije in tuje vmešavanje uporabil kot orožje za razdelitev Evrope,” je ocenila Jourova.
Portal naj bi imel svoje korenine tudi v nekaterih drugih državah EU, med njimi na Nizozemskem, poroča nizozemski časnik NCR. A ne samo Voice of Europe – tarča obsežnejših preiskovanj naj bi bil po za zdaj še neuradnih informacijah tudi Višegrad Post s sedežem na Madžarskem.
Med politiki, ki so za Voice of Europe dali intervju, so tudi trije predstavniki SDS – predsednik Janez Janša, evroposlanec Milan Zver in nekdanji vodja Janševega kabineta Peter Šuhel. Na današnji novinarski konferenci SDS sta prva dva enako kot v uradnem odzivu stranke dejala, da za nastop v mediju nista prejela plačila.
“Mislim, da ni svetovnega ali pa evropskega medija, za katerega jaz ne bi dal intervjuja oziroma daljše izjave. To da meni nekdo očita proruskost, je ne le na meji slabega okusa, ampak tudi primerno za kakšno ustanovo. Vse, kar je v tem intervjuju, je proukrajinsko, ne prorusko,” je na novinarski konferenci dejal Janša. Zver pa je ocenil, da bi bilo morebitno plačilo za intervju “trivialno”.
Vohunjenje zaznali tudi v Avstriji
A to je le vrh ledene gore vrenja zaradi domnevnega ruskega vmešavanja in vohunjenja v EU. V Avstriji so v petek zaradi domnevnega vohunjenja aretirali nekdanjega uslužbenca obveščevalno-varnostne službe Egista Otta, v ponedeljek pa je tamkajšnji kancler Karl Nehammer za 9. april sklical še svet za nacionalno varnost, saj da je treba “ustaviti vohunske mreže, ki ogrožajo Avstrijo”.
Po njegovih besedah naj bi ruske vohunske mreže skušale ogroziti nacionalno varnost z “infiltracijo v politične stranke in mreže ter izkoriščanjem slednjih”.
Ott naj bi skupaj z drugim bivšim uslužbencem BVT pridobival informacije za Marsaleka oziroma Rusijo, pri čemer se je opiral na svoje pretekle dejavnosti kot agent obveščevalne službe in policijski ataše v Italiji. Po poročanju nemške revije Spiegel je šlo za informacije o novinarjih, ki živijo v Evropi, in kazahstanskem opozicijskem politiku. Ott je sicer v intervjuju za Spiegel vse očitke zanikal, je poročala STA. Avstrijske oblasti ga preiskujejo že vrsto let.
Kaj pa Slovenija? “Ko govorimo o ruskem vohunjenju, je Slovenija aktualna tarča”
Rusija po besedah Marjana Miklavčiča tajne podatke nujno potrebuje, saj ima z njimi strateško prednost. Pridobiva jih na različne načine. Ljudem je verjetno najbolj znano vohunjenje s pomočjo človeških virov. Tega je bila nedavno deležna tudi Slovenija, ki je lani priprla dva ruska vohuna, pred kratkim pa je izgnala tudi ruskega diplomata, ki naj bi opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom.
“Ko govorimo o ruskem vohunjenju, je Slovenija aktualna tarča – ker je članica EU, zveze Nato, nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov … Slovenija v tem kontekstu razpolaga s pomembnimi obveščevalnimi informacijami. Tudi v prihodnje, sem prepričan, bo Slovenija še tarča napadov, na drugi strani pa se moramo zavedati, da ima Slovenija izdelan svoj obveščevalno-varnostni sistem s Sovo, z dobro diplomacijo, vojaško obveščevalno službo – govorimo torej o obveščevalno-varnostnem aparatu, ki je sposoben parirati vsem takim napadom, ki se vrstijo v evropskem prostoru,” je dejal Miklavčič.
Je vohunjenja vse več ali smo nanj samo bolj pozorni? “Eno in drugo,” je poudaril. Interesa po pridobivanju skritih informacij je vse več, saj skušajo države priti do strateških prednosti v globalnem prostoru. “Interes vseh držav je, da si v tem konfliktnem obdobju zagotavljajo nacionalno varnost, s katero lahko ščitijo nacionalne interese,” je še poudaril Marjan Miklavčič v pogovoru za N1.
Informacije je mogoče pridobivati tudi s pomočjo tehničnih sredstev, največkrat gre za prisluškovanja. Prav tako lahko pridobivajo podatke s pomočjo odprtih virov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje