Sonce, kot ga še nismo videli: po naključju posneli najpodrobnejše fotografije doslej

Sonce je raziskovalce znova presenetilo. Med preizkušanjem najzmogljivejšega sončnega teleskopa na svetu so po naključju nastali doslej najpodrobnejši posnetki njegovega površja.
Oglaševanje
Raziskovalci so z najzmogljivejšim sončnim teleskopom na svetu po naključju posneli doslej najpodrobnejše fotografije Sončevega površja.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP), posnetki sprva sploh niso bili namenjeni znanstvenim odkritjem, temveč natančnemu umerjanju teleskopa in preizkusu njegovih zmogljivosti. Šele ob pregledu rezultatov pa so raziskovalci ugotovili, da so svetlo zunanjo plast Sonca ujeli v doslej najvišji ločljivosti. Na fotografijah in posnetkih so vidni "vrtinci" dejavnosti, ki jih doslej ni bilo mogoče opazovati.
Po pisanju BBC gre za Sončevo magnetno polje, ki ga zvija in premika gibanje vročega plina. To nenehno vrtinčenje je eden glavnih vzrokov za izbruhe energije na Soncu, ki povzročajo tako imenovano vesoljsko vreme, ki lahko moti delovanje električnih omrežij in satelitov na Zemlji ter celo ogrozi astronavte.
Scientists using the @NSF Daniel K. Inouye Solar Telescope have made a major breakthrough in solar physics! Kelvin-Helmholtz Instability on the surface of the sun, a finding that could help explain explosive solar activity @NatSolarObs https://t.co/EbnOTqzymV pic.twitter.com/KhIOK9Zx6f
— AURA (@AURADC) August 5, 2026
Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Nature, so bile mogoče zahvaljujoč sončnemu teleskopu Daniela K. Inouyeja z ameriške Nacionalne znanstvene fundacije (NSF) na Havajih, kjer jasno nebo brez prahu omogoča izjemno kakovost opazovanj.
Raziskovalcem je ob veliki povečavi Sončeve površine uspelo posneti podroben pogled na vrtinčaste tokove. Astronom Nacionalnega sončnega observatorija (NSO) David Kuridze je za BBC pojasnil, da ta vrtinčasta gibanja ustvarjajo magnetno energijo, ki se lahko kopiči in nato sproži obsežne eksplozije.

Znanstveniki so na Soncu odkrili pojav, imenovan Kelvin-Helmholtzova nestabilnost (Kelvin-Helmholtz instability). Do njega pride, ko se plasti tekočine, v tem primeru vročega plina, gibljejo druga mimo druge, zaradi česar se majhne motnje razvijejo v spiralne vrtince.
Raziskovalec NSO Friedrich Woeger je za BBC pojasnil, da odkritje tega pojava na Sončevi površini ne razkriva le dinamike vesoljskega vremena, temveč pomaga tudi razumeti, zakaj je zunanja plast Sonca tako vroča. Po njegovih besedah pojav kaže, kako se energija prenaša navzgor. "Ko se v višjih plasteh nabere dovolj energije, se ta lahko sprosti v obliki sončnega izbruha ali koronalnega izbruha mase," je dejal.
David Boboltz iz NSO pa je za BBC dodal, da nova odkritja niso pomembna le zaradi boljšega razumevanja vesoljskega vremena in zaščite pred njegovimi vplivi, temveč tudi zato, ker je Sonce "edinstven laboratorij".
"Pomaga nam razumeti nekatere najbolj temeljne fizikalne zakonitosti. Prvi eksperimentalni dokaz Einsteinove splošne teorije relativnosti je bil pridobljen prav z opazovanjem Sončevega mrka. Zato takšne raziskave potrebujemo že zaradi samega širjenja človeškega znanja."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje