Kaj so znanstvenikom razkrili zobje z več sto let starega pokopališča?

Industrijska revolucija je med letoma 1760 in 1840 močno spremenila življenje v Veliki Britaniji. Tovarne, rudniki in železnice so za svoje delovanje potrebovali ogromne količine premoga, zaradi njegovega izgorevanja pa so mesta prekrivale goste plasti smoga.

Onesnažen zrak, težke delovne razmere in prenatrpana stanovanja so omejevali izpostavljenost prebivalcev sončni svetlobi. Ta je ključna za tvorbo vitamina D, ki ga telo potrebuje za zdrave kosti. Pri otrocih je bilo zato pogosto prisotno obolenje, imenovano rahitis.

Dolga leta so znanstveniki pojav bolezni povezovali predvsem z industrializacijo, urbanizacijo in revščino. Nova raziskava pa kaže, da so pomembno vlogo morda imele tudi podnebne razmere, poroča Euronews. Industrijska revolucija je namreč sovpadala z obdobjem tako imenovane male ledene dobe, ki je trajala približno od 13. do 19. stoletja. Ohladitev so med drugim povzročili zmanjšana sončeva aktivnost in pogosti vulkanski izbruhi, ki so v ozračje sproščali delce, zaradi katerih je do Zemljinega površja prodrlo manj sončne svetlobe.

Odgovore iskali v zobeh pokojnikov

Raziskovalci so preučili ostanke ljudi, pokopanih na nekdanjem pokopališču Coach Lane na severovzhodu Anglije. Analizirali so 30 zob, ki so pripadali 21 neidentificiranim posameznikom, pokopanim med letoma 1711 in 1829.

Osredotočili so se na nepravilnosti v mineralizaciji dentina, notranje plasti zoba. Te lahko nastanejo iz različnih razlogov, zato same po sebi še ne dokazujejo pomanjkanja vitamina D. Če pa se pojavljajo v približno enoletnih presledkih, lahko kažejo na sezonsko pomanjkanje tega vitamina. Ker pa se zobje razvijajo po razmeroma predvidljivem časovnem vzorcu, so raziskovalci lahko ugotovili, v katerih življenjskih obdobjih so nastajale nepravilnosti. Pri nekaterih posameznikih so jih zaznali od zgodnjega otroštva do začetka odraslosti.

Kot navaja Euronews, so že prejšnje raziskave okostij z istega pokopališča pokazale, da je imelo znake rahitisa kar 44 odstotkov pregledanih mladih posameznikov.

"Večina ljudi, pokopanih na pokopališču Coach Lane, je živela v obdobjih, ko so okoljske razmere vplivale na razpoložljivost ultravijolične svetlobe. To bi lahko pojasnilo visoko pojavnost rahitisa in nepravilnosti v zobnem dentinu," je za Euronews pojasnila vodilna avtorica raziskave, arheologinja Ellen Kendall z univerze Durham.

Kakšno vlogo pa so imeli vulkanski izbruhi?

Raziskovalci so pregledali tudi pokopališke evidence s podatki o starosti in letu smrti 109 prebivalcev. Ker grobovi niso bili označeni, posameznih zob niso mogli povezati z zapisi, zato so podatke obravnavali na ravni celotne skupnosti.

Ugotovili so, da se je 91 od 109 ljudi rodilo med večjim vulkanskim izbruhom ali v desetih letih po njem. Med njimi jih je 41 prišlo na svet v obdobjih, ko so se vulkanski izbruhi prekrivali z zmanjšano sončevo aktivnostjo. Po mnenju raziskovalcev sta tako lahko na pomanjkanje vitamina D vplivala dva dejavnika. Vulkanski delci v ozračju in zmanjšana sončeva aktivnost so omejevali količino ultravijoličnega sevanja, hladna in deževna poletja pa so ljudi zadrževala v zaprtih prostorih. Otroci so bili tudi bolj oblečeni, zato je bila njihova koža še manj izpostavljena soncu.

Kljub temu znanstveniki opozarjajo, da podnebje ni bilo edini ali nujno glavni vzrok za pomanjkanje vitamina D. Pomembni so bili tudi prehrana, družbeni položaj, delo in onesnaženost zraka.

Podnebna nestabilnost je žal tudi težava sodobnega časa

Kendall je pojasnila, da arheologija le redko ponuja dokončne odgovore. Raziskovalci lahko na podlagi zbranih dokazov oblikujejo verjetne razlage, ne morejo pa z gotovostjo določiti, kolikšen vpliv je imel posamezen dejavnik.

Kot še piše Euronews, raziskava opozarja, da je bila v preteklih razlagah pomanjkanja vitamina D vloga podnebja pogosto zapostavljena na račun industrializacije in urbanizacije.

"Podnebno nestabilnost razumemo kot sodoben izziv, vendar v zgodovini človeštva ni nič novega," je za Euronews poudarila Kendall. Po njenem mnenju je pomembno razumeti, kako so se ljudje v preteklosti prilagajali pandemijam, gospodarskim krizam in podnebnim spremembam.