Teleskop James Webb: odkrili najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej

Svet 29. Sep 202216:10
James Webb, Nasa
Foto: Kevin Lamarque/REUTERS

Raziskovalci mednarodne skupine Canadian NIRISS Unbiased Cluster Survey (CANUCS) so z vesoljskim teleskopom James Webb Space Telescope (JWST) odkrili najbolj oddaljene kroglaste zvezdne kopice doslej. Goste kopice sestavlja na milijone zvezd in so lahko ostanki prvih in najstarejših zvezd v vesolju.

Z vesoljskim teleskopom James Webb so odkrili galaksijo s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju. Med raziskovalci v mednarodni skupini CANUSC, je tudi slovenska astrofizičarka Maruša Bradač iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

“Teleskop James Webb je bil narejen z namenom, da preučujemo prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Osredotočili smo se na galaksijo ‘Sparkler’, ki sicer ni najbolj oddaljena, kar smo jih do sedaj opazovali, je pa sestavljena iz kroglastih zvezdnih kopic, ki so med najstarejšimi, kar jih poznamo in so nastale na samem začetku našega vesolja,” so njene besede zapisali v sporočilu za javnost. Povedala je še, da je njihova znanstvena skupina oddaljene zvezdne kopice odkrila z infrardečo kamero (NIRCam) in spektrografom NIRISS (ang. Near-Infrared Imager and Slitless Spectrograph).

Zgodnja analiza posnetka Webbovega prvega globokega polja, na katerem so nekatere od najstarejših galaksij v vesolju, je bila danes objavljena v publikaciji The Astrophysical Journal Letters.

Galaksija Sparkler je ime dobila po kompaktnih objektih, ki jo obkrožajo in so videti kot majhne rumeno-rdeče pike, raziskovalci pa jim pravijo iskrice. Predpostavili so, da bi te iskrice lahko bile mlade kopice, ki dejavno tvorijo zvezde, nastale pa naj bi tri milijarde let po velikem poku na vrhuncu tvorbe zvezd. Ali pa bi lahko bile stare kroglaste zvezdne kopice.

Kroglaste kopice so starodavne skupine zvezd iz zgodnjega obdobja oblikovanja galaksije in so pokazatelji najzgodnejših faz njenega nastanka in rasti. V prvih analizah 12 kompaktnih objektov so raziskovalci ugotovili, da je med njimi pet takšnih, ki niso zgolj kroglaste kopice, ampak med najstarejšimi doslej znanimi kopicami.

Naša Galaksija ima okrog 150 kroglastih kopic, še vedno pa ne razumemo popolnoma, kako in kdaj so ti gosti skupki zvezd nastali, saj je zelo težko določiti njihovo starost.

Kompaktni objekti okrog galaksije Sparkler z vesoljskim teleskopom Hubble niso bili vidni. Zaradi večje resolucije in občutljivosti teleskopa JWST pa so se na posnetku prvega globokega polja prvič pojavile tudi drobne pike okrog galaksije.

Galaksija Sparkler je nekaj posebnega tudi zaradi 100-kratne povečave, ki jo je omogočilo gravitacijsko lečenje, torej jata galaksij SMACS 0723, ki leži v ospredju in popači vse v svojem ozadju ter deluje kot ogromno povečevalno steklo. Poleg tega je gravitacijsko lečenje ustvarilo tri ločene slike galaksije Sparkler, zaradi česar lahko astronomi galaksijo preučujejo precej bolj podrobno.

Raziskovalci zaradi izjemne zmogljivosti teleskopa JWST “navdušeno pričakujejo nadaljnja odkritja,” je dejal vodja tima CANUCS Chris Willot iz Raziskovalnega središča za astronomijo in astrofiziko Herzberg v okviru kanadskega Nacionalnega raziskovalnega sveta. Teleskop pa bodo naslednji mesec usmerili v jate galaksij CANUCS.

Opazovanje polj s teleskopom JWST v okviru raziskave CANUCS se bo pričelo oktobra 2022, pri čemer bodo z izboljšanjem podatkov teleskopa preučili pet masivnih jat galaksij, so še zapisali v sporočilu za javnost, ki so ga prevedli na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar