Ukrajina vojno seli tudi v vesolje

Vesolje je postalo ključnega pomena za ravnovesje vojne v Ukrajini, piše Peter Beaumont, mednarodni dopisnik britanskega časnika The Guardian.

V vojni, v kateri imajo odločilno vlogo brezpilotni letalniki in senzorji na bojišču, je namreč dostop do vesolja nepogrešljiv. Zato si Kijev po omejitvah hitrosti Starlinka in ruskih napadih z raketami Orešnik prizadeva čim hitreje razviti lastne vesoljske zmogljivosti.

Eden izmed jasnih znakov, da rusko-ukrajinski spopad dobiva, da tako rečemo, vesoljske razsežnosti, je bil ukrajinski napad na rusko mesto Samara, 15. avgusta.

Čeprav je Kremelj ostal nejasen glede tarče, so posnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, kmalu razkrili, da so ukrajinske rakete zadele ruski raketno-vesoljski center Progress, kjer izdelujejo rakete Sojuz-2.

S temi raketami Rusija v orbito namešča satelite svojega novega sistema Rassvet. Omrežje pospešeno vzpostavlja kot nadomestilo za Starlink Elona Muska, do katerega je Rusija v začetku letošnjega leta izgubila dostop.

Spodnji posnetek prikazuje satelitske posnetke posledic ukrajinskega napada na center Progress.

Ukrajina je letos napadla tudi druge objekte ruske vesoljske agencije Roskosmos, med drugim velik kompleks v Koroljovu severno od Moskve in radijski teleskop na Krimu, ki je bil izdelan v Ukrajini, Rusija pa ga je zasegla.

Pospešeno vzpostavljanje ruskega omrežja Rassvet ni edini izziv, s katerim se Ukrajina sooča zaradi groženj iz vesolja.

Moskva je najmanj trikrat uporabila tudi balistične rakete Orešnik. Te se po izstrelitvi povzpnejo do roba vesolja, nato pa sprostijo več bojnih glav, ki jih je mogoče usmerjati proti različnim ciljem. Takšen sistem je bil prvotno razvit za jedrsko orožje.

Vse to je Kijev spodbudilo, da okrepi prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriških vesoljskih sistemov in Starlinka, katerega hitrost prenosa podatkov je bila v zadnjih tednih sporno omejena.

Zato Ukrajina gradi lastno vesoljsko komunikacijsko omrežje, razvija pa tudi nove zmogljivosti za obrambo pred grožnjami, kot so rakete Orešnik.

Prejšnji mesec sta tako Ukrajina in dansko podjetje GomSpace sporočila, da sta uspešno izstrelila Obria Nano, prvi preizkusni satelit prihodnjega neodvisnega ukrajinskega komunikacijskega omrežja, ki naj bi po poročanju medijev obsegalo približno 245 satelitov.

Ukrajina pa je tudi izvedla tri preizkuse sistemov za uničevanje ciljev zunaj atmosfere, s katerimi bi lahko prestrezala rakete na robu vesolja.

Ruski sateliti "nadlegujejo" druge satelite, ki pomagajo Ukrajini

Po mnenju strokovnjakov je vse večje širjenje vojne v Ukrajini v vesolje le najnovejši dokaz hitre militarizacije tega področja, kjer so mednarodne pogodbe še vedno pomanjkljivo opredeljene, zastarele in jih je težko uveljavljati.

Septembra je ameriški minister za letalstvo Troy Meink prvič priznal, da so ZDA v orbito namestile orožne sisteme za nadzor vesolja.

Do priznanja je prišlo ob poročilih, da Rusija svoje satelite redno približuje ameriškim in drugim tujim vesoljskim objektom.

Kot da bi želeli to dodatno poudariti, so nekaj tednov pozneje opazili ruski satelit Kosmos 2612, ki je z agresivnimi manevri približeval svojo orbito komercialnemu radarskemu satelitu finskega podjetja Iceye. Ta ukrajinski vojski zagotavlja tridimenzionalne posnetke površja. Strokovnjaki so ravnanje ruskega satelita označili za namerno nadlegovanje.

Razvoj dogodkov prehiteva mednarodne pogodbe o vesolju

"O vojskovanju v vesolju smo doslej govorili kot o nečem, kar nas čaka v prihodnosti," je dejala dr. Elena Grossfeld, strokovnjakinja za vesolje in varnost iz Švedske obrambne univerze. "Toda ta prihodnost je že tukaj."

Po njenem mnenju je vesolje za Rusijo postalo nepogrešljivo za vojaški uspeh. Moskva ofenzivne operacije v vesolju obravnava kot predhodnico širših spopadov v novi stvarnosti, v kateri je vojskovanje neločljivo povezano s satelitskim obveščanjem in določanjem ciljev.

"Ni nujno, da gre za kinetične napade, torej za fizično uničevanje ciljev. Toda zaradi vojne in dejstva, da smo pri pridobivanju obveščevalnih podatkov in komunikacijah vsi odvisni od vesolja, je to vprašanje zdaj v samem središču pozornosti."

Grossfeld je poudarila, da namen nedavnega ruskega "ustrahovanja" satelita Iceye ni povsem jasen. Ena od možnosti je, da je Rusija želela satelit prisiliti v spremembo smeri, pri čemer bi ta porabil gorivo in si tako skrajšal življenjsko dobo.

To pa ni edina taktika, ki so jo doslej zaznali. Rusija uporablja tudi motenje signalov, zaslepljevanje satelitov z laserji in nameščanje vohunskih oziroma tako imenovanih inšpekcijskih satelitov v bližino tujih vesoljskih objektov.

Strokovnjaki opozarjajo, da razmere dodatno zapleta dejstvo, da je razvoj dogodkov v zadnjih letih prehitel mednarodne pogodbe, ki urejajo dejavnosti v vesolju in nameščanje orožja.

"Vsak bi imel svoj Starlink"

Victoria Samson, vodja programa za vesoljsko varnost in stabilnost pri organizaciji Secure World Foundation, ki se zavzema za varnost in trajnostno uporabo vesolja, opozarja na hitro povečevanje števila držav, ki delujejo v vesolju.

Vzporedno se širijo tudi komercialne vesoljske dejavnosti podjetij, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa.

Čeprav so se številne države odločile, da bodo za izstreljevanje svojih satelitov uporabljale storitve podjetja SpaceX, so jih Muskove nedavne poteze proti Ukrajini, zlasti omejevanje hitrosti prenosa podatkov prek Starlinka, prisilile k ponovnemu razmisleku o odvisnosti od nezanesljivih komercialnih podjetij, katerih odločitve včasih narekujejo tudi ideološka prepričanja.

"Največja sprememba v zadnjem desetletju je bil premik h komercialnim vesoljskim dejavnostim, kar se je kot problem pokazalo tudi v sedanjem spopadu v Ukrajini," je dejala Samson.

Podobno kot Grossfeld tudi Samson meni, da postajajo trenja v vesolju vse bolj očitna. "Vse to je del strateškega tekmovanja," je dejala ob opisu nedavnega ruskega nadlegovanja satelita. Dodala je, da so zaostrene razmere prinesle tudi "večjo pripravljenost ameriške strani, da javno govori o svojih dejavnostih, povezanih z orožjem v vesolju, medtem ko Rusija in Kitajska razvijata številne podobne zmogljivosti".

"Potem je tu še vprašanje uporabe vesolja v aktivnem vojaškem spopadu. Videli smo že, kako Rusija moti signale GPS, kar je povzročilo motnje v letalskem prometu nad baltskimi državami.

Še posebej očitno pa je to postalo pri Starlinku in začasnih prekinitvah ameriškega posredovanja satelitskih obveščevalnih podatkov Ukrajini, ki jo opozarjajo na prihajajoče balistične rakete."

Samson meni, da sta nezanesljivost Muska in administracije Donalda Trumpa države spodbudili k iskanju alternativ. "Tako kot Rusi z omrežjem Rassvet si zdaj vsi želijo svojo različico Starlinka, tudi Evropejci."

Ukrajina preizkusila orožje na robu vesolja

Za Ukrajino to pomeni vzpostavitev "suverene" prisotnosti v vesolju, je povedal Fedir Venislavski, vodja pododbora za državno varnost pri parlamentarnem odboru za obrambo.

Ta cilj je Ukrajina zdaj dosegla s satelitom Obria Nano.

"Od začetka vojne je vesolje ključnega pomena za ukrajinske oborožene sile. To so še dodatno potrdili nedavni dogodki, bodisi na pobudo ameriške vlade bodisi podjetja SpaceX, ko smo doživeli prekinitve komunikacij, ki so ogrozile sisteme poveljevanja in nadzora naše vojske."

"Zdaj moramo svoje zmogljivosti dvigniti na višjo raven, še posebej zato, ker sovražnik ukrajinsko ozemlje že ogroža iz mednarodnega vesoljskega prostora z raketami Orešnik. Ključnega pomena je, da tega tveganja ne podcenjujemo in ne razmišljamo zgolj kratkoročno."

Ker so ruska izstrelišča zunaj dosega ukrajinskih raket z najdaljšim dosegom, je Ukrajina izvedla tri preizkuse sistemov za uničevanje ciljev zunaj atmosfere, s katerimi bi lahko prestrezala rakete na robu vesolja. Med njimi so tudi sistemi, pri katerih se orožje izstreli z letal, ki letijo na izjemno velikih višinah.

"To je ena naših prednostnih nalog," je dejal Venislavski. "Že smo dokazali, da lahko izstreljujemo sisteme za delovanje zunaj atmosfere, zdaj pa si prizadevamo ugotoviti, ali jih lahko začnemo serijsko proizvajati."

Priznal pa je, da bo financiranje zaradi izjemno velikih potreb, ki jih narekuje vojna, predstavljalo precejšen izziv.

Medtem se nova vesoljska tekma nadaljuje, svoj prispevek zaključuje Beaumont.