V Južni Afriki je umrl eden najbolj znanih borcev proti apartheidu Desmond Tutu. Star je bil 90 let.
V Južni Afriki je umrl ikona boja proti apartheidu, nadškof Desmond Tutu, je sporočil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Tutu je bil star 90 let.
“Smrt zaslužnega nadškofa Desmonda Tutuja je novo poglavje v poslavljanju od generacije izjemnih Južnoafričanov, ki so nam zapustili svobodno Južno Afriko,” je sporočil Ramaphosa. Tutuja je opisal kot ikoničnega duhovnega vodjo, aktivista proti apartheidu in svetovnega borca za človekove pravice, poroča BBC.
“Človek izjemnega intelekta, integritete in nepremagljivosti pred silami apartheida, je bil tudi nežen in ranljiv v svojem sočutju do tistih, ki so trpeli zatiranje, krivico in nasilje v času apartheida, ter zatiranih ljudi po vsem svetu,” je o Tutuju dejal predsednik Ramaphosa.
Leta 1984 prejel Nobelovo nagrado za mir
Tutu je veljal za enega najbolj znamenitih južnoafriških borcev proti apartheidu ob Nelsonu Mandeli. Leta 1984 je za svoja prizadevanja prejel tudi Nobelovo nagrado za mir, proti krivicam pa se je boril tudi po padcu rasističnega režima.
Rodil se je 7. oktobra 1931 v manjšem mestu Klerksdorp zahodno od Johannesburga. Sprva je šel po stopinjah svojega očeta in se šolal za učitelja, a je zaradi nepravičnega šolskega sistema za temnopolte otroke postal duhovnik.
V duhovnika je bil posvečen, ko je bil star 30 let, leta 1986 pa je postal prvi temnopolti anglikanski nadškof Cape Towna. Svoj položaj je uporabil za zavzemanje za mednarodne sankcije proti apartheidu, kasneje pa se je zavzemal tudi za človekove pravice na globalni ravni. Med drugim se je zavzemal tudi za pravico do evtanazije in pravice istospolnih, zaradi česar se mnogi niso strinjali z njim.
“Južnoafričani bomo mavrično ljudstvo sveta”
Tutu je močno verjel v spravo med temnopoltimi in belci v Južni Afriki. “Sem v oblakih. To je izjemen občutek, kot da bi bil zaljubljen. Južnoafričani bomo mavrično ljudstvo sveta,” je povedal leta 1994, ko je padel apartheid. Vendar pa kasneje z razvojem države ni bil zadovoljen. Kritičen je bil tudi do svojega tesnega prijatelja Mandele, ki je leta 1994 postal predsednik Južne Afrike, in njegove stranke Afriški nacionalni kongres. Proti neenakostim se je tako boril tudi po padcu apartheida.
Med letoma 1996 in 1998 je vodil Komisijo za resnico in spravo, ki je osvetlila grozote iz obdobja apartheida.
Leta 1997 so mu diagnosticirali raka na prostati, zaradi česar je moral večkrat na zdravljenje. Bil je sicer poročen in imel štiri otroke.
Izrazi sožalja z vseh koncev sveta
Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je “globoko užaloščen” ob smrti Tutuja, ki ga je označil za “ključno osebnost v boju proti apartheidu in v prizadevanjih za izgradnjo nove Južne Afrike”. Da je globoko užaloščena, je sporočila tudi britanska kraljica Elizabeta II. Sporočila je, da je bil “človek, ki se je neutrudno zavzemal za človekove pravice v Južni Afriki in po svetu”.
Boj Desmonda Tutuja “za končanje apartheida in za spravo v Južni Afriki bo ostal v našem spominu”, je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron ob smrti Tutuja. Nobelov nagrajenec Tutu je svoje življenje posvetil človekovim pravicam in enakosti narodov, je zapisal na Twitterju.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pa je poudaril, da je odšel “eden najbolj markantnih borcev proti apartheidu in za demokracijo in človekove pravice”.
Žalost ob smrti Tutuja je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Človek, ki je posvetil svoje življenje svobodi z globoko zavezo človeškemu dostojanstvu. Velikan, ki se je postavil proti apartheidu. Zelo te bomo pogrešali,” je sporočil na Twitterju.
Papež Frančišek je ob smrti nadškofa Tutuja izrazil veliko žalost in iskreno sožalje njegovi družini in bližnjim. V sožalni brzojavki je spomnil, da se je Tutu ob svojem služenju evangeliju zavzemal za rasno enakost in spravo v svoji rodni Južni Afriki.
PRS: Ves miroljubni svet žaluje ob smrti Nobelovega nagrajenca nadškofa Desmonda Tutuja, ki je tako veliko prispeval k odpravi apartheida v Južni Afriki in k spravi mavrične države. #rip
— Borut Pahor (@BorutPahor) December 26, 2021
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!