Ciglerju Kralju zelena luč matičnega odbora: "Mora biti jasno, kdo je najpomembnejši"

Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je uspešno prestal zaslišanje pred matičnim odborom DZ. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, šest jih je bilo proti. Med drugim napoveduje "močno razbremenitev kmeta in zdravorazumske rešitve po zgledu drugih držav".

Člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost so v večernih urah nadaljevali s sejo, ki so jo popoldne prekinili, potem ko članom odbora v predvidenih manj kot treh urah ni uspelo postaviti vseh vprašanj kandidatu za kmetijskega ministra Ciglerju Kralju.

Ta se je med drugim odzval na očitke poslancev, da prihodnja koalicija z njegovo kandidaturo ne daje dovolj močnega mesta kmetijstvu. Kot je dejal, to ne drži, saj da ima kmetijstvo pomembno mesto med sektorji, sam pa na odgovorno funkcijo ministra kandidira z vizijo. Je pa napovedal, da si bo postavil dobro ekipo, ker ocenjuje, da minister sam ne more narediti ničesar.

Kandidat za ministra za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na zaslišanju med drugim poudaril, da bo ena glavnih nalog ministrstva v prihodnje krepitev prehranske samooskrbe in s tem povezane prehranske varnosti.

"Kmetijski resor zame predstavlja samo srčiko slovenstva. Dotika se slovenske zemlje in podeželja, njegove ohranitve in razvoja, pridelave hrane, kar je strateška panoga ter stvar nacionalne varnosti, kot smo zapisali v preambulo nove koalicijske pogodbe, in s tem povezane prehranske varnosti nas vseh Slovencev," je v predstavitvi pred člani odbora dejal Cigler Kralj.

Napovedal je, da se bo zavzemal za ukrepe, ki bodo kmetom omogočali, da bodo dostojno živeli od svojega dela. "Prek tega bomo vsi skupaj povečali samooskrbo in ohranili obdelano slovensko krajino za prihodnje generacije," je prepričan.

Podpira tudi spremembe kmetijske politike, ki bodo upoštevale posebnosti slovenskega kmetijstva, razdrobljenost kmetij in najnovejša znanstvena dognanja. "Naši ukrepi kmetijske politike, ki temeljijo na strateškem načrtu slovenske kmetijske politike, zaenkrat žal ne odgovarjajo optimalno na potrebe manjših slovenskih kmetij," je menil.

Med cilji je izpostavil tudi to, da bodo poskušali v pogajanjih Evropsko komisijo prepričati, da mora skupna kmetijska politika v prihodnjem finančnem načrtu ostati samostojen fond, iz katerega bo mogoče razvijati podeželje in kmetijstvo.

V ospredju delo na kmetiji, ne pa birokracija in izpolnjevanje vlog

Cigler Kralj je v svoji predstavitvi napovedal tudi debirokratizacijo in digitalizacijo kmetijskega sektorja. V luči tega si bo, kot je dejal, prizadeval za vzpostavitev enotnega digitalnega portala, kjer bodo lahko kmetje na enem mestu urejali vloge, dovoljenja in druge administrativne postopke. "Moja želja je, da se kmetje posvetijo predvsem svoji primarni vlogi, torej delu na kmetiji, ne pa birokraciji, izpolnjevanju vlog, obrazcev in tako naprej," je bil jasen Cigler Kralj.

Kot izjemno pomembno nalogo je izpostavil tudi krepitev manjših družinskih in ekoloških kmetij, ki ohranjajo življenje na podeželju, preprečujejo praznjenje vasi, skrbijo za obdelanost zemlje ter s tem preprečujejo zaraščanje in tudi ustvarjajo delovna mesta.

"Ker je demografija tako pomembna, je izjemno pomembno, da kot bodoči minister, če mi boste zaupali to nalogo, poskrbim za to, da se slovenske vasi in slovensko podeželje prenehajo prazniti. Prvi pogoj za to pa je, da mora biti življenje na podeželju normalno in vsaj približno enakovredno življenju v urbanih predelih," je poudaril.

Napovedal je tudi krepitev celotne verige preskrbe s hrano s posebnim poudarkom na mladih kmetovalcih. Te želijo konkretno k prevzemu kmetij spodbuditi s tem, da jih nameravajo za pet let oprostiti vseh dajatev in uvesti pavšal za mlade prevzemnike, ki kmetujejo na območjih z omejenimi dejavnimi in imajo nad 400 s tem povezanih točk. Med ukrepi je omenil tudi uvedbo turističnega evra za dodatno finančno pomoč tem območjem.

Napoveduje tudi poenostavitve določitve in odmere katastrskega dohodka oz. uvedbe sistema pavšalne obdavčitve. "Uvedli bomo pavšal, ki bo ustrezno prilagojen ter bo omogočil slovenskemu kmetu, da bolj preprosto spremlja in načrtuje svoj finančni vidik svojega dela," je dodal.

Med konkretnimi ukrepi je omenil, da bo treba mehanizacijo, delovne stroje in zemljišča izvzeti iz ugotavljanja družinskih in socialnih prejemkov. "To ni zgolj premoženje lastnika, ampak predstavlja predvsem osnovna delovna sredstva kmetije za pridelavo hrane in ostalih pridelkov ter za vzrejo in tako naprej, zato morajo biti tako tudi obravnavani," je izpostavil kandidat za ministra. Zavzel se je tudi za to, da se v zakon o dolgotrajni oskrbi vrne možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah.

Pri upravljanju divjadi na prvo mesto varnost in dobrobit ljudi

Glede področja zaščite živali je dejal, da se zavzema za ureditev, ki temelji na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo za živali in pridelujejo hrano.

Ob zavedanju pomena gozdov pa bi si na položaju ministra Cigler Kralj želel okrepiti tudi vlogo lastnikov gozdov pri odločanju o njihovem upravljanju. "To pač trenutno ni ustrezno omogočeno. Lastnik nosi vso odgovornost in vse tveganje kot lastnik gozda, nima pa dovolj upravljavskih in in odločevalskih možnosti za skrb za svoj gozd," je poudaril.

Zavzema se tudi za strokovno, uravnoteženo in odgovorno upravljanje populacije divjadi in velikih zveri "z namenom, da se postavi na prvo mesto varnost in dobrobit ljudi". Kot je dejal, na področju upravljanja z zvermi ne bodo sprejemali nepremišljenih ukrepov. "Mora pa biti jasno, kdo je najpomembnejši - to so ljudje," je dodal."

Napovedal je tudi prenovo zadružnega sistema kot "veznega člena med kmetom in potrošnikom, da bo kmetom omogočal lažje kmetovanje in podporo združevanju zadrug v močne regijske sisteme ter večjo specializacijo panožnih zadrug, usmerjene v razvoj blagovnih znamk in skrajševanje dobavnih verig".

Glede področja varne hrane pa je Cigler Kralj omenil uvedbo sodobnega informatiziranega sistema varne hrane za sledljivost kakovosti in nadzora ter sprotno in pravočasno obveščanje potrošnikov o odkritih nepravilnostih za krepitev ravni varstva potrošnikov.

Člani odbora od kandidata želeli več konkretnosti

Nekateri člani odbora iz vrst opozicije so v predstavitvi kandidata za kmetijskega ministra pogrešali pomanjkanje vizije in več konkretnosti. Cigler Kralj jim je odgovoril, da ta temelji na generacijski prenovi, debirokratizaciji, digitalizaciji ter prilagoditvi ukrepov realnosti na terenu, kar je lahko mogoče doseči samo "skozi dialog z deležniki". Dodal je, da ne bodo "delali revolucije", bodo pa stvari, ki niso zdravorazumske, prilagodili.

Poslanci so pomisleke izrazili tudi do napovedanih sprememb strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. "Ta zgodba se izteka in vam predlagam, da gledate v prihodnost, torej že kmalu bodo na mizi oz. če še niso, na ravni Evropske komisije dokumenti 2028-2032 in predlagam, da čim več energije vložite v to," je dejal Dejan Süč iz Svobode.

Dogajanje na odboru je minilo tudi v znamenju očitkov opozicijskih poslancev o omejevanju časa razprave poslancem s strani predsednice odbora in poslanke Resnice Katje Kokot.

Poslanec Borut Sajovic je od Kokot zahteval, da jim pojasni podlago v poslovniku DZ za takšno odločitev, obenem pa ji očital nepoznavanje poslovnika in pravil glede podaljševanja sej. Kokot je pojasnila, da je podlaga za to "dovoljenje predsednika DZ". "On je sklical seje odborov in naslednja seja v tem prostoru je ob 15. uri," je dodala.

Kritična do tega je bila tudi poslanka Lena Grgurevič (Svoboda), kateri je predsednica odbora Kokot izrekla tudi tri opomine, poslanci pa so nato izglasovali, da se poslanki v razpravi na odboru odvzame besedo.

Poslanko Svobode in kmetijsko ministrico v odhodu Matejo Čalušić je zanimalo, ali bo prihodnja vlada ukinila trajno varovana kmetijska zemljišča in znižala odškodnine za pozidavo kmetijskih zemljišč, kot se je "to ponavadi v preteklosti počelo skozi desni populizem", kar je po njenih besedah vodilo v pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. Cigler Kralj je zavrnil očitke o desnem populizmu in zagotovil, da bo ščitil slovensko kmetijsko zemljo ter da je treba iti pri tem nasproti kmetu.

Poslanec iz vrst SD Luka Goršek pa je Cigler Kralja vprašal o konkretnih ukrepih, ki jih na kmetijskem ministrstvu načrtujejo na področju dobrobiti živali. "Zame to ni ideološko vprašanja. Mislim, da je Slovenija v preteklih letih naredila pomembne korake naprej na tem področju," je ocenil. Po besedah Cigler Kralja ne bodo šli proti dobrobiti živali, bodo pa poskrbeli tudi za to, da bodo ukrepi življenjski in zdravorazumski.

Sajovic je o Cigler Kralju poudaril, da bo "politično svoj del zgodbe oddelal korektno", pri čemer pa velikih ali drastičnih sprememb v njegovem mandatu ne pričakuje. "Že 14 dni imam v glavi najino debato na kolegiju, kjer si me razsvetlil, da niso pomembna prepričanja in poslanstva, ampak da je to, kar delamo v politiki, predvsem posel. Jaz tega ne vidim tako, še manj pa vidim tako področje kmetijstva, o katerem danes govorimo. To je področje, ki je več kot posel, gre za poslanstvo, ki si zasluži ustrezno težo in ustrezne ukrepe," je menil Sajovic.

Čudil se je tudi temu, da v koalicijski pogodbi niso nikjer omenjene podnebne spremembe. Kot je opozoril Sajovic, živimo v časih, ko ne mine več leto brez ali pozeb ali brez suš ter drugih naravnih nesreč. Zato so tukaj na mestu vprašanja, ali se bo šlo v nadgradnjo sistema zavarovanja, ali se bo iskalo druge solidarnostne mehanizme oz. vlagalo v preventivo.