V Turčiji se je začel podnebni vrh, a pričakovanja so precej klavrna

V ospredju letošnje podnebne konference Združenih narodov, ki se je danes začela v Turčiji, bo izvajanje že sprejetih podnebnih zavez in prehod od ambicij h konkretnim rezultatom. Toda poznavalci od letošnjega vrha ne pričakujejo prebojnih dogovorov držav, saj je podnebna agenda v svetu trenutno na dnu seznama političnih prioritet.

Oglaševanje

V turškem turističnem letovišču Antalya se je danes začela 31. podnebna konferenca Združenih narodov.

Potem ko so ambicije organizatorjev lanske podnebne konference ZN v Braziliji, da bi predstavniki okoli 200 držav sprejeli zavezujoče cilje in roke za prehod od fosilnih goriv, zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte padle v vodo, naj bi bil letošnji podnebni vrh usmerjen predvsem v krepitev izvajanja pariškega sporazuma, v okviru katerega so se države zavezale k omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem.

Pomemben element pa bo med drugim tudi t. i. globalna podnebna akcijska agenda, v okviru katere bo turško predsedstvo predstavilo tudi pobudo globalne zaveze za elektrifikacijo, cilj katere je povečati delež električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni s trenutnih okoli 23 na 35 odstotkov do leta 2035.

Kaj bo na konferenci povedala Nataša Pirc Musar

Konference se bo 11. in 12. novembra udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. V govoru na vrhu voditeljev bo pozvala k odločnemu, pravičnemu in pospešenemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Poudarila bo, da morajo ukrepi temeljiti na znanstvenih dejstvih in spoštovanju človekovih pravic ter vključevati odmik od fosilnih goriv in aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev, so sporočili iz urada predsednice.

Prebojnih dogovorov tudi letos ni pričakovati

Čeprav se svet v zadnjem obdobju sooča z vedno hujšimi posledicami podnebnih sprememb, ki bi zahtevale ambiciozno ukrepanje političnih odločevalcev, pa po mnenju poznavalcev prebojnih dogovorov držav tudi na letošnjem podnebnem vrhu, katerega uradni zaključek je predviden za 20. november, ni pričakovati.

Ob spopadanju s posledicami vojnih kriz so politični odločevalci trenutno usmerjeni predvsem v reševanje izzivov na področju zagotavljanja energetske in obrambne varnosti držav. V takšnih okoliščinah pa sta podnebna agenda oz. agenda zelenega prehoda porinjeni na dno seznama političnih prioritet.

Znanost na drugi strani svari, da trenutne zaveze držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok za podnebne spremembe, močno zaostajajo za podnebnimi cilji iz pariškega sporazuma. Če bi države v celoti izpolnile svoje trenutne podnebne zaveze, bi se lahko svetovne temperature do leta 2100 še vedno zvišale za 2,6 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Najnovejši podatki Svetovne meteorološke organizacije (WMO) medtem kažejo na nove dosežene rekordne vrednosti koncentracij toplogrednih plinov v ozračju v lanskem letu.