V železniški nesreči v Španiji udeleženih tudi 51 tujcev iz 23 držav

V hudi železniški nesreči, v kateri sta v sredo južno od Madrida trčila dva vlaka, je bilo po podatkih španskega zunanjega ministrstva udeleženih najmanj 51 tujih državljanov iz 23 držav. Dva naj bi umrla, devet jih je bilo poškodovanih, 18 pa jih je nesrečo prestalo večinoma brez poškodb. Usoda preostalih 22 tujih državljanov za zdaj ostaja neznana.

Skupno so doslej potrdili 69 smrtnih žrtev nesreče, vendar bi lahko število še naraslo, saj najmanj 70 ljudi še vedno pogrešajo.

Španski premier Pedro Sanchez je priznal, da je nesreča omajala zaupanje v španske hitre vlake, ki so nekoč veljali za vir nacionalnega ponosa. Obljubil je, da si bo vlada prizadevala to zaupanje povrniti.

"Naloga vlade ni le ugotoviti vzroke, temveč tudi ponuditi rešitve, da se tragedija takšnih razsežnosti ne bi nikoli več ponovila. In prav to počnemo," je dejal.

Prometni minister zavrača pozive k odstopu

Da je nesreča nedvomno omajala zaupanje javnost v španski železniški sistem, se je na novinarski konferenci strinjal tudi španski minister za promet Oscar Puente, a dodal, da sam še vedno zaupa sistemu in da bi sam še vedno potoval z vlakom. "Verjamem, da je naš sistem varen in da so ti dogodki … resnično izjemni," pravi.

Po njegovih besedah javnost ne pričakuje, da se napake nikoli ne bodo zgodile, temveč da se bodo pristojni nanje odzvali pošteno in sprejeli ukrepe, s katerimi bodo preprečili njihovo ponavljanje.

"To sta moja zaveza in odgovornost," je dejal in zavrnil pozive k odstopu. Kot je poudaril, mora odločitev o njegovem morebitnem odhodu temeljiti na dejstvih, ne pa biti sprejeta pod vplivom trenutnih pritiskov. "Moja dolžnost zdaj ni razpravljati o svojem položaju, temveč rešiti težavo, razjasniti, kaj se je zgodilo, in ponuditi jasna pojasnila," je dodal.

Ob tem je poudaril, da napake v signalizaciji niso neobičajne in da so železniški sistemi zasnovani tako, da jih je mogoče obvladovati.

Po njegovih navedbah so v Španiji letos zabeležili približno 170 podobnih signalizacijskih incidentov. "Širši javnosti se to morda zdi veliko, vendar je po evropskih merilih v običajnem razponu," je dejal in dodal, da je številka nižja od ugotovljenih povprečij.

Pojasnil je, da so varnostni sistemi odvisni tudi od fizične infrastrukture, na kateri lahko pride do okvar, vandalizma ali tatvin, kar se po njegovih besedah dogaja precej pogosto.

Nadzorni sistem LZB je označil za robustnega in zelo zanesljivega. Še vedno ga uporabljajo v več evropskih državah, med drugim v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu, čeprav ga postopoma nadomešča novejši enotni evropski sistem ERTMS.

Puente je poudaril, da je Španija med vodilnimi državami pri uvajanju sistema ERTMS in da pri tem prehiteva roke, ki jih je določila Evropska unija. Obenem je pojasnil razloge za nekatere zamude pri njegovi uvedbi. Na progi Madrid–Sevilla naj bi sistem v celoti začel delovati v začetku leta 2027.

Puente zavrnil očitke o pomanjkanju zaposlenih v nadzornih centrih

Minister je zavrnil tudi očitke o pomanjkanju zaposlenih v nadzornih centrih. Po njegovih besedah je bilo v času nesreče v nadzornem centru 16 operaterjev, kar je označil za povsem običajno.

Pojasnil je, da se je število operaterjev v nadzornih centrih povečalo s 1.008 leta 2016 na skoraj 1.700 danes. V tem času so uvedli tudi dodatne tehnološke izboljšave. "Trditve, da je v službi premalo zaposlenih, preprosto ne držijo," je zatrdil.

Ob tem je priznal, da to ne pomeni, da izboljšave niso potrebne. Ponovil je, da se Španija ne bi smela soočiti z dvema hudima železniškima nesrečama v samo devetih mesecih. "Vemo, da to ne bo lahko, vendar vam zagotavljam, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da premagamo to krizo," je dejal.

Puente je pojasnil še, da varno delovanje železniškega omrežja za visoke hitrosti temelji na kombinaciji tehnologije in človeškega nadzora.

Kadar signalizacijski sistem na omrežju hitrih železnic odpove, začnejo po njegovih besedah veljati enaka pravila kot na preostalem španskem železniškem omrežju. Človeški nadzor je pri tem vedno zadnja obrambna linija, vendar to ne pomeni, da operaterji delajo zgolj "s svinčnikom in papirjem". Na voljo imajo namreč številne zaslone in druge sisteme za spremljanje prometa.

Minister je pojasnil, da bi bilo treba ob odpovedi signalizacije upoštevati več ključnih pravil. Vlak, ki vozi zadaj, mora ostati na mestu, dokler se vlak pred njim ne premakne. Strojevodja zadnjega vlaka mora prav tako dobiti navodilo za vožnjo po preglednosti proge, pri kateri je hitrost močno omejena.

Po Puentejevih besedah so samodejni varnostni sistemi vlake pravilno ustavili, ti pa so vožnjo nadaljevali šele po ročnih navodilih iz operativnega centra.

Puente je ob tem razkril še nekaj podrobnosti o glavnem operaterju, odgovornem za odsek, na katerem se je zgodila nesreča. Kot je pojasnil, gre za 48-letnega moškega, ki ima opravljena vsa potrebna usposabljanja, dve leti izkušenj z delom v nadzornih centrih, za ta odsek pa je odgovoren od februarja letos. "Torej je šlo za odsek, ki ga je dobro poznal," je dejal.