Oglaševanje

Dve nesreči v manj kot letu dni: Španija išče odgovore o varnosti svojih železnic

author
T. Lo.
29. okt 2026. 20:22
Španija železniška nesreča
Foto: PROFIMEDIA

V Španiji sta se v manj kot letu dni zgodili že dve hudi železniški nesreči, v katerih je skupno umrlo 114 ljudi. Kako varno je torej špansko železniško omrežje za velike hitrosti, sicer največje v Evropi in drugo največje na svetu? Sredina tragedija se je zgodila le dan pred napovedano stavko največjega španskega sindikata strojevodij, ki že dalj časa opozarja prav na pomanjkljivo varnost sistema. Kot kaže, Španija ogromno denarja namenja za gradnjo hitrih železniških prog, veliko manj pa za njihovo vzdrževanje, obnovo in posodobitev.

Oglaševanje

Špansko železniško omrežje za velike hitrosti je najobsežnejše v Evropi in drugo največje na svetu za Kitajsko.

Toda sredina tragična železniška nesreča v osrednji Španiji je znova odprla mnoga vprašanja o njegovi varnosti. Gre namreč že za drugo hudo nesrečo v devetih mesecih. Skupno je v obeh, včerajšnji in januarski, po trenutnih podatkih umrlo 114 ljudi.

"Nerazložljive" okoliščine

Po navedbah pristojnih oblasti, ki jih navaja britanski Guardian, je v sredo zjutraj hitri vlak trčil v drug vlak, ki je stal na tirih, zaradi česar se je iztirilo več vagonov. Na obeh vlakih naj bi bilo skupno 544 potnikov.

Španski minister za promet Oscar Puente je v izjavi za novinarje pojasnil, da je do trčenja prišlo zaradi odpovedi varnostnega sistema okoli 8.30 po lokalnem času. Zaradi računalniške napake se je na 63 kilometrov dolgem odseku proge ustavilo približno šest vlakov.

Kmalu zatem je osrednji nadzorni center v Madridu enemu od vlakov, udeleženih v nesreči, odredil nadaljevanje vožnje z običajno hitrostjo. Vlak je nato trčil v drugega, ki je še vedno stal na tirih, je povedal Puente.

"Odločitev o ponovni vzpostavitvi prometa je sprejel nadzorni center oziroma njegovi operaterji, in sicer v okoliščinah, ki so z našega vidika nerazložljive," je dodal.

Državni železniški prevoznik Renfe je v izjavi sporočil, da je njegov vlak prejel navodilo za nadaljevanje vožnje, nato pa je "iz razlogov, ki jih ne poznamo", trčil v stoječi vlak družbe Iryo.

Španija železniška nesreča
Foto: PROFIMEDIA

Nesreča je bila najhujša železniška tragedija v državi po letu 2013, ko se je v bližini mesta Santiago de Compostela na severozahodu države vlak v ovinku iztiril, pri čemer je umrlo 80 ljudi.

Obenem je bila že druga tako huda nesreča letos: v januarskem trčenju vlakov v bližini mesta Adamuz v Andaluziji je umrlo 46 ljudi, več deset pa jih je bilo poškodovanih.

Do letošnjega leta je imela Španija sicer eno najnižjih stopenj železniških nesreč v Evropski uniji. Po podatkih Eurostata je na tisoč kilometrov železniških prog zabeležila največ eno smrtno žrtev.

Španski premier Pedro Sanchez je v sredo napovedal ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja v državni sistem hitrih železnic: "Preprosto nesprejemljivo je, da se v državi, kot je Španija, v enem samem letu zgodita dve nesreči hitrih vlakov, kot se je to zgodilo nam."

Nesreči sprožili ista vprašanja o varnosti, kdo bo odgovarjal

Mediji so v sredo hitro opozorili na podobnosti med nesrečama. V obeh sta bila udeležena ista železniška prevoznika, obe pa sta se zgodili na progi, ki povezuje Madrid z južno špansko pokrajino Andaluzijo in je najstarejša proga v španskem omrežju hitrih železnic, piše Guardian.

Prva nesreča je sprožila razpravo o varnosti na tej progi, ki se po navedbah železniških sindikatov nadaljuje še danes. Sredina tragedija se je namreč zgodila le dan pred napovedano 24-urno stavko zaposlenih v družbi Renfe, ki jo je organiziral največji španski sindikat strojevodij. "Naš cilj je spremeniti sistem in ga narediti varnejšega," je sindikat sporočil v začetku oktobra.

Razlogi za stavko so segali od potrebe po uvedbi protokolov za ravnanje ob izrednih vremenskih dogodkih do zagotavljanja ustreznih komunikacijskih poti, po katerih bi lahko zaposleni opozarjali na težave. Sindikat je zahteval tudi zagotovila, da bodo vlaki "zanesljivi in varni", ter dodal: "Zahtevamo resnične in dokončne tehnične rešitve za težave z varnostjo in zanesljivostjo, ki že dolgo pestijo naš vozni park."

Španija železniška nesreča
Prižiganje svečk za žrtve sredine nesreče. | Foto: PROFIMEDIA

Sindikat je napovedal tudi šestdnevno stavko strojevodij pri železniškem prevozniku za velike hitrosti Ouigo.

Januarska nesreča je sprožila tudi val političnih obtoževanj glede vprašanja, ali je vlada premierja Sancheza namenila dovolj sredstev za vzdrževanje železniške infrastrukture v državi, kjer potovanja z vlakom predstavljajo približno 57 odstotkov vsega prometa.

Vzrok januarske nesreče sicer še vedno preiskujejo, a je predhodno poročilo nakazalo, da bi lahko bila posledica poškodb tirov ali napake na zvaru med dvema odsekoma tirnic. Preiskovalci pa preverjajo tudi več drugih možnih vzrokov.

Španija vlaga največ od vseh držav EU, a kam gre denar?

Železniški potniški promet se je med letoma 2019 in 2024 povečal za 40 odstotkov, kar je sovpadalo z obdobjem, ko je Španija svoje železniško omrežje odprla zasebnim prevoznikom. V prvi polovici letošnjega leta je po podatkih Guardiana hitre vlake v Španiji uporabljalo 25 milijonov potnikov.

Vlada trdi, da je od prevzema oblasti leta 2018 izdatke za vzdrževanje železniškega omrežja povečala za 54 odstotkov.

Španija hitri vlaki
Foto: PROFIMEDIA

Po Reutersovi analizi podatkov Evropske unije Španija za svoje omrežje hitrih železnic namenja več denarja kot katerakoli druga država. Med letoma 2018 in 2022 je zanj v povprečju porabila približno 1,5 milijarde evrov na leto. Več kot 90 odstotkov španskega železniškega omrežja je opremljenega z najvišjo stopnjo varnostnih nadzornih sistemov, ki jih uporablja Evropska unija.

Vendar se zdi, da je bil velik del sredstev usmerjen v gradnjo nove infrastrukture, medtem ko je bilo za vzdrževanje, obnovo in posodobitve namenjenih približno 16 odstotkov.

Tudi podatki Evropske komisije kažejo, da Španija pri vlaganjih v vzdrževanje svojih 4.000 kilometrov prog za velike hitrosti zaostaja za državami, kot sta Nemčija in Švica. Deloma bi bilo to sicer mogoče pripisati razlikam v starosti železniških prog ter stroških gradbenih del in materialov, še navaja Guardian.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih