Zgodba o veliki tragediji v Sredozemskem morju, ki je zahtevala več sto življenj, še nima epiloga. Dvomi o ustreznosti ravnanja grških oblasti, ki da bi tragedijo lahko preprečile, namreč ne potihnejo.
Jonsko morje je ta teden znova zahtevalo veliko število življenj prebežnikov, ki so se po nevarni poti skušali prebiti do Evropske unije. Statistika brodoloma stare ribiške ladje, na kateri je potovalo veliko preveč ljudi, je izjemno tragična: 78 potrjenih smrti in – po podatkih Združenih narodov – do 500 pogrešanih. Na krovu ladje naj bi bilo prav tako do sto otrok.
Kmalu po brodolomu in začetku reševalne akcije – rešili so nekaj več kot sto ljudi, med njimi nobene ženske niti otroka – je grška obalna straža sporočila, da se je ladja, preden je potonila, iz Libije premikala proti Italiji ter da je zavrnila pomoč oziroma da pomoči ni potrebovala.
O ladji s prebežniki je Frontex grške oblasti obvestil v torek zjutraj, ladja pa je potonila v torek zvečer.
Britanski BBC pa je zbral dokaze, ki nakazujejo, da navedbe grške obalne straže morda ne držijo. Analiza premikov ladij, ki so plule na območju, namreč kaže, da se ladja s prebežniki ni premikala vsaj sedem ur pred brodolomom, kar ni skladno z navedbami grške obalne straže. Podatke je BBC pridobil od platforme MarineTraffic. Informacije, ki so jih zbrali, prav tako kažejo, da sta ladji s prebežniki s hrano oziroma vodo pomagali dve plovili, ki sta pluli v bližini.
Kritike na račun grških oblasti, ki jim očitajo, da bi brodolom lahko preprečile, se tudi sicer vrstijo še naprej. Med drugim je še vedno nejasno, kakšno vlogo je pri brodolomu imela vlečna vrv, ki jo je pred nesrečo uporabila grška obalna straža. Ob navedbah, da je morda vlečna vrv povzročila brodolom, je tiskovna služba grške vlade dejala, da se je obalna straža skušala vkrcati na plovilo, da bi ocenila nevarnost, a da so ljudje na krovu odstranili vrv ter zavrnili pomoč, navaja BBC.
K preiskavi o tem, ali so grške oblasti ravnale, kot bi morale, so pozvali Združeni narodi. Grčija se namreč že dalj časa sooča z očitki na račun svojega ravnanja s prebežniki – med drugim pristojnim očitajo prisilna vračanja oziroma preprečevanje vstopa na ozemlje države.
Med žrtvami brodoloma naj bi bili številni Pakistanci, ki naj bi jih prisilili, da so potovali v notranjosti ladje, zaradi česar so imeli majhne možnosti za rešitev ob potopu, navaja britanski Guardian. Ta britanski medij, sklicujoč se na navedbe lokalnih medijev, poroča še, da naj bi bil brodolom usoden za 298 državljanov Pakistana.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
