Kakšna je 20 let po terorističnem napadu na ZDA Evropska unija? Obrambno šibkejša in brez soglasja o prihodnosti skupne varnostne in obrambe politike. Po porazu Nata v Afganistanu so sicer znova oživele ideje o evropskih enotah za hitro posredovanje, kar bi lahko bil prvi korak k oblikovanju skupne vojske EU.
Analiza evropske obrambne in varnostne politike 20 let po terorističnem napadu na ZDA hitro pokaže, da EU v zadnjih dveh desetletjih na področju evropske varnostne in obrambne politike bistvenih korakov naprej ni naredila. Ne samo to. Ena najmočnejših vojaških držav na stari celini in na svetu, Velika Britanija, je po referendumu o brexitu iz Evropske unije odšla. Medtem pa so ideje in celo zahteve, da naj EU vendarle sestavi vojsko Evropske unije, za zdaj še bob ob steno, a po umiku zaveznikov iz Afganistana manj kot prej.
Zavedajoč se teh okoliščin visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko EU Joseph Borell po porazu Nata v Afganistanu išče načine, kako bi Evropska unija povečala vojaško in varnostno avtonomijo in s tem seveda zmogljivosti lastnega vojaškega posredovanja. Išče podporo za kompromisni predlog o oblikovanju sil za hitro posredovanje s 5000 pripadniki, ki s 1.500 pripadniki v obliki bojne bataljonske skupine obstajajo sicer že več kot desetletje, a jih EU, ki odloča s konsenzom, doslej še nikoli ni napotila na krizna žarišča.
Slovenija bi prispevala do 300 vojakov
Resda pa je zdaj, po porazu Nata v Afganistanu, v EU zdaj za to več razumevanja, obenem pa je na dlani tudi, da bi bile številčnejše enote za hitro posredovanje lahko prvi korak, ki pelje k oblikovanju skupne evropske vojske.
“Nismo soglasni, lagal bi, če bi rekel, da smo. Ampak to v tem trenutku niti ni tako pomembno, razprava se je komaj dobro začela, odločitev pa bo sprejeta v novembru. Ideja o formiranju enot za hitro posredovanje bo del strateškega načrta, ki ga bomo predstavili 16. novembra. Da pa bi prišli do konkretnega dogovora o tem, pa bo potreben čas. EU šteje 27 članic, nimajo vse enakih stališč,” je pred časom dejal Borell, ki mu ob strani stoji tudi slovenski minister za obrambo Matej Tonin, ki je že ocenil, da bi Slovenija v evropske enote za hitro posredovanje lahko prispevala 200 do 300 vojakov.
“Resnica je, da se Evropejci nismo mogli upreti ameriški odločitvi za umik iz Afganistana, ker nismo imeli lastnih zmogljivosti,” je po na Brdu pri Kranju v začetku meseca dejala dejala nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer. Po poročanju Dnevnika je na Brdu dejala, da se tokratna razprava o večjem sodelovanju na obrambnem področju med članicami EU ne sme ustaviti pri vprašanju, ali naj se ustanovi nove vojaške enote, temveč je treba preveriti voljo držav za ukrepanje oziroma to, kako je mogoče učinkovito uporabiti trenutne evropske vojaške zmogljivosti. Predlagala je kompromis z možnostjo, ki jo že omogoča evropska pogodba, da bi članice soglasno sprejele odločitev za vojaško operacijo, v njej pa bi sodelovale zgolj tiste države, ki bi to želele.
Dejstvo pa je, da za kakršnokoli odločitev potrebno soglasje vseh držav članic. Na mizi je tudi ideja o spremembi evropske pogodbe, ki bi namesto odločanja s soglasjem prinesla večinsko odločanje, zaradi katerega je Evropska unija večkrat neučinkovita. Soglasja o tem ni, krožijo pa špekulacije, da bi lahko temu najodločneje nasprotovali Madžarska in Poljska predvsem zaradi njunih napetosti z EU, ko gre za vladavino prava.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!